Kot rečeno osrednji del računalnika predstavlja centralno procesna enota ali krajše procesor, ki ga vidimo na sliki.
Trenutno sta na svetu dva velika proizvajalca procesorjev za osebne računalnike, Intel in AMD, tako da imate skoraj zagotovo doma procesor ene izmed teh dveh firm.
Zmogljivost procesorja običajno podajamo s frekvenco, pri kateri deluje. Povedano drugače, višja je frekvenca, več operacij lahko opravi v sekundi.
Frekvenca pa ni edini dejavnik, ki vpliva na zmogljivost, saj običajno novejši modeli procesorjev pri isti frekvenci opravijo več nalog, vendar pa je to že precej težje primerjati.
Zato je danes frekvenca še vedno glavno merilo za določanje hitrosti procesorja.
Omeniti moram še eno stvar, in sicer tehnologija danes omogoča, da več procesorjev združimo v eno enoto.
Tej enoti še vedno rečemo procesor, posamezne procesorje pa v tem primeru imenujemo jedra. Več jeder pomeni, da v kolikor so naloge med seboj neodvisne, lahko te naloge izvajamo sočasno, kar pomeni, da se npr. v primeru dveh jeder hitrost podvoji.
Danes so dvojedrni procesorji že dokaj običajni, pojavljajo pa se tudi tri, štiri in tudi večjedrni procesorji.