Pregled konfiguracije računalnika

Zanimivo je, da se arhitektura računalnika od leta 1945, ko je Von Neumann objavil delo, v katerem je podrobno opisal princip delovanja računalnika, do danes ni kaj dosti spremenila.

Računalnik je tako sestavljen iz centralno-procesne enote - procesorja, ki upravlja z delovanjem računalnika, izvršuje ukaze ter opravlja aritmetične operacije - računa.

Da lahko upravljamo z računalnikom, seveda nujno potrebujemo vhodno-izhodne naprave. V to kategorijo spadajo miška, tipkovnica, monitor, grafična kartica ...

Ker pa pri delu z računalnikom obdelujemo podatke, rabimo za njihovo shranjevanje prostor, ki mu rečemo pomnilnik.

Da vse te enote lahko med sabo komunicirajo, potrebujemo podatkovne poti oz. vodila. Komponenti v računalniku, na kateri so preko vodil med sabo povezani procesor, pomnilnik ter  vhodno-izhodne naprave, rečemo matična oz. osnovna plošča.

Kot rečeno osrednji del računalnika predstavlja centralno procesna enota ali krajše procesor, ki ga vidimo na sliki.

Trenutno sta na svetu dva velika proizvajalca procesorjev za osebne računalnike, Intel in AMD, tako da imate skoraj zagotovo doma procesor ene izmed teh dveh firm.

Zmogljivost procesorja običajno podajamo s frekvenco, pri kateri deluje. Povedano drugače, višja je frekvenca, več operacij lahko opravi v sekundi.

Frekvenca pa ni edini dejavnik, ki vpliva na zmogljivost, saj običajno novejši modeli procesorjev pri isti frekvenci opravijo več nalog, vendar pa je to že precej težje primerjati.
Zato je danes frekvenca še vedno glavno merilo za določanje hitrosti procesorja.

Omeniti moram še eno stvar, in sicer tehnologija danes omogoča, da več procesorjev združimo v eno enoto.
Tej enoti še vedno rečemo procesor, posamezne procesorje pa v tem primeru imenujemo jedra. Več jeder pomeni, da v kolikor so naloge med seboj neodvisne, lahko te naloge izvajamo sočasno, kar pomeni, da se npr. v primeru dveh jeder hitrost podvoji.

Danes so dvojedrni procesorji že dokaj običajni, pojavljajo pa se tudi tri, štiri in tudi večjedrni procesorji.

Kateri procesor se nahaja v našem računalniku najlažje pogledamo, če v Raziskovalcu kliknemo z desnim miškinim gumbom na Računalnik in izberemo opcijo Lastnosti.

Odpre se okno, kjer vidimo, kateri model procesorja se uporablja ter pri kateri frekvenci deluje.
Poleg tega zraven vidimo tudi količino delovnega pomnilnika, o katerem bo beseda tekla kasneje.

Naslednja stvar v računalniku so vhodno-izhodne enote, s pomočjo katerih komuniciramo z računalnikom.

Miško, tipkovnico ter monitor verjetno že poznate, glede indentifikacije grafične kartice pa je včasih že problem.

Grafična kartica je lahko integrirana na osnovno ploščo, lahko pa je nameščena v računalnik v obliki samostojne kartice.
Mislim, da ni treba omenjati, da je samostojna kartica sicer dražja, vendar pa tudi precej hitrejša rešitev.

Katero grafično kartico uporabljamo, najlažje pogledamo tako, da zaženemo program Start->Vsi programi->Pripomočki->Sistemska orodja->Sistemske informacije.
V programu nato izberemo opcijo Strojna oprema->Ime za prikaz.

Katero grafično kartico uporabljamo, najdemo v postavki Opis kartice.
Pod postavko RAM kartice najdemo tudi količino pomnilnika, ki je na voljo grafični kartici.

Včasih je dobro tudi vedeti, kateri model matične plošče se nahaja v našem računalniku.

To bomo sedaj preverili s še enim uporabnim orodjem, ki se nahaja v okolju Windows in sicer dxdiag.

Program zaženemo tako, da kliknemo gumb Start in izberemo opcijo Zaženi ... ter vpišemo dxdiag in potrdimo s klikom na gumb V redu.
Če program zaženemo prvič, najprej v prvem oknu potrdimo s klikom na Yes.

Odpre se nam okno, kjer lahko pod System Manufacturer vidimo, katero podjetje je izdelalo matično ploščo, pod System Model pa lahko vidimo tudi točen model plošče.

Zraven vidimo izpisane tudi informacije o našem operacijskem sistemu ter procesorju in količini pomnilnika v sistemu.

Če pa kliknemo zavihek Display, pa lahko tudi s tem orodjem preberemo proizvajalca in točen model naše grafične kartice.

Kot že rečeno, za shranjevanje podatkov v računalniku skrbi pomnilnik.

Najbolj tipičen predstavnik pomnilnika je trdi disk, katerga glavna lastnost je, koliko podatkov lahko shranimo nanj.

Najlažje to pogledamo, če v Raziskovalcu kliknemo z desnim miškinim gumbom na naš trdi disk, ki ga običajno najdemo pod imenom Lokalni disk oz. črko C, ter izberemo opcijo Lastnosti.

Odpre se nam okno, kjer lahko preberemo velikost našega trdega diska. Skupno velikost našega trdega diska najdemo pod opcijo Kapaciteta.

Ker pa so trdi diski glede na procesor relativno počasni, imamo v računalniku še en tip pomnilnika, ki mu običajno rečemo delovni pomnilnik, pogovorno pa se uporablja tudi oznaka RAM.

Ta pomnilnik je precej hitrejši od trdega diska, na drugi strani pa je tudi dražji ga je zato v računalniku precej manj, kot je  npr. prostora na trdem disku.

Procesor tako ob zagonu nekega programa najprej vse podatke naloži v ta delovni pomnilnik in v nadaljevanju komunicira le z njim. Zato je v primeru, da imamo hkrati zagnanih veliko programov, zelo pomembno, da imamo na voljo dovolj delovnega pomnilnika, da so lahko v njem shranjeni vsi podatki.

V nasprotem primeru računalnik izmenjava podatke med trdim diskom in delovnim pomnilnikom, kar pa je zelo počasna operacija.

Količino delovnega pomnilnika lahko preverimo tako, da preko Start > Zaženi ... odpremo program Upravitelj opravil z ukazom taskmgr, običajno pa lahko uporabimo kar bližnjico na tipkovnici Ctrl+Alt+Del.

Tu izberemo zavihek Učinkovitost delovanja.

Količino delovnega pomnilnika v našem računalniku najdemo pod Fizični pomnilnik / Skupaj.

V tem oknu lahko vidimo tudi graf, ki nam kaže, koliko je trenutno obremenjen procesor.

Če imamo večjedrni procesor, bomo lahko tudi videli obremenitev vsakega jedra posebej.

Če sedaj izberemo zavihek Procesi, pa lahko točno vidimo, kateri programi, oz. bolj točno povedano procesi, trenutno tečejo na našem računalniku.
Kot boste opazili, je teh procesov kar precej, saj so tu vidni tudi tisti procesi, ki skrbijo za delovanje operacijskega sistema.

Zraven vsakega procesa pa lahko tudi vidimo, koliko pomnilnika zaseda ta proces ter koliko posamezen proces obremenjuje procesor, kar je predvsem uporabno pri iskanju težav pri čudnem obnašanju računalnika.

Do sedaj smo si ogledali orodja, ki so že del operacijskega sistema.

Seveda pa obstajajo tudi drugi programi, ki so posebej namenjeni pregledovanju konfiguracije računalnika.

Zato bi na tem mestu za tiste bolj vedoželjne priporočal še naslednje brezplačne predvsem:

CPU-Z (http://www.cpuid.com/cpuz.php), ki pokaže zelo natančne informacije o procesorju, matični plošči ter pomnilniku.

Če vas pa zanima še kaj v zvezi s konfiguracijo računalnika, pa naj vam ne bo nerodno vprašati na forumu.

Priporočamo

Sestavite svoj računalnik

Računalnik lahko že kupite sestavljen. Vendar pa, če želite dobiti največ za svoj denar, je najbolje, da si računalnik sestavite sami, saj bo tako povsem prirejen vašim zahtevam.

Priporočamo

Menjava grafične kartice

V kolikor so novejše igre preveč zahtevne za vaš računalnik, se lahko odločite tudi za zamenjavo obstoječe grafične kartice, ki jo lahko opravite kar sami.