Kako deluje Internet

V tej lekciji bodo opisani osnovni protokoli, ki so potrebni, da podatki pridejo od enega računalnika do drugega.

Prav tako pa so opisana tudi nekatera orodja, katera bodo olajšala razumevanje, z njimi pa si običajno pomagamo pri odpravljanju težav.

Podatkom v računalniškem žargonu bolj pravilno rečemo paketi.

Da računalnik lahko komunicira z zunanjim svetom, potrebuje svoj IP naslov.

IP-naslov je tako številka, ki natančno določa računalnik  v omrežju Internet. Kratica IP označuje Internet Protocol.

Trenutno je v praksi največ uporabljan standard IPv4, kjer je IP naslov sestavljen iz štirih številk. Primer takega naslova IP je tako 193.2.1.77.

Katero številko IP uporablja naš računalnik, lahko pogledamo tako, da najprej preko gumba Start->Zaženi zaženemo ukaz cmd.

Odpre se nam novo okno s konzolo, kjer sedaj vpišemo ukaz ipconfig ter pritisnemo tipko Enter.

Naš IP naslov  se bo po izvršitvi ukaza nahajaj v vrstici IP naslov.
V primeru, da imamo več mrežnih kartic, potem bodo naslovi IP napisani za vse. Običajno pa naš naslov najdemo pod imenom mrežne kartice Local Area Connection.

Da pa računalniški podatki lahko prispejo na drugi konec sveta, pa vmes potrebujemo še naprave, ki usmerjajo ter prenašajo pakete.

Usmerjevalniki (router)se tako na podlagi IP naslova, kamor je paket namenjen, odločijo, po kateri povezavi bodo poslali naprej paket.

Prvi usmerjevalnik, kamor se pošljejo podatki, lahko prav tako pogledamo z ukazom ipconfig. IP naslov tega usmerjevalnika najdemo pod imenom Privzeti prehod (Default Gateway).

Preko katerih usmerjevalnikov gredo naši podatki, lahko preverimo z ukazom tracert.

Ukaz tracert www.zmaga.com nam tako vrne naslove IP vseh usmerjevalnikov, preko katerih so potovali naši paketi.

Da pa ne pride do zmešnjave, pa morajo imeti računalniki točno določen IP naslov in pravilno nastavljen IP naslov usmerjevalnika, ki pripada omrežju, v katerem je računalnik.

V ta namen je bil uveden protokol DHCP.

Ko računalnik fizično priklopimo v omrežje, tako računalnik najprej od DHCP strežnika dobi IP naslov, da lahko začne komunicirati z ostalimi računalniki.

Pravilne nastavitve na strežniku DHCP tako nastavi kar naš ponudnik Interneta in nam ni potrebno skrbeti za te zadeve.

V domačem omrežju je možno nastaviti tudi lastni IP naslov, seveda pa mora biti pravilno izbran.

Ker pa si ljudje precej lažje zapomnimo imena, kot pa skupek številk, so uvedli strežnike DNS.

Glavna naloga strežnika DNS je to, da preslika ime v pripadajoči IP naslov.

Tako se recimo naslov www.google.si preslika v IP naslov 209.85.135.105.

Preslikavo lahko najbolj enostavno preverimo s pomočjo ukaza ping.

Tako recimo ukaz ping www.zmaga.com vrne rezultat:
Pinging zmaga.com [91.185.204.85], kjer lahko sedaj točno vidimo IP naslov zazmaga.com.

Obstaja pa tudi bolj napredno orodje, s katerim se lahko direktno povežemo na strežnik DNS.

Zaženimo ukaz nslookup.

Po zagonu programa se avtomatsko uporabi naš privzeti strežnik DNS.

Sedaj se lahko z ukazom server IP_naslov_strežnika povežemo tudi na nek drug DNS strežnik.
Tako se lahko z ukazom server 193.2.1.66 npr. povežemo na Arnesov DNS strežnik.

Sedaj še vpišimo ime (npr. www.zmaga.com), za katero želimo izvedeti rezultat in izpisal se bo IP naslov, kateri je shranjen v DNS strežniku.

Ko podatki prispejo do ciljnega računalnika, jih mora na koncu še obdelati neka strežniška aplikacija oz. program.

Ker pa na računalniku lahko teče več strežniških programov, pa potrebujemo še eno lastnost, s pomočjo katere računalnik ve, kateremu programu so namenjeni podatki.

Tej lastnosti rečemo vrata (port).

Vsak paket, ki želi uspešno priti do cilja, mora tako vsebovati kombinacijo IP naslov:vrata.

Številka vrat je za večino znanih strežniških programov že standardna.

Tako recimo spletni strežniki uporabljajo vrata 80. Brskalnik tako v primeru, da pri vnosu naslova ne napišemo vrat, avtomatsko podatke pošlje na vrata 80.

Kot test lahko kliknete na naslov http://www.zmaga.com:80 in odprla se bo stran zmaga.com. Vendar pa tudi v primeru, da vrat ne napišemo, se podatki prav tako pošljejo na vrata 80, saj je brskalnik namenjen komuniciranju s spletnimi strežnik in zato spletni brskalnik paketom avtomatsko določi vrata 80.

Če sedaj še povzamem celoten potek, kaj se zgodi, ko v brskalnik vpišemo naslov http://www.zmaga.com.

Prvi pogoj je, da ima naš računalnik IP naslov, ki ga prejme od strežnika DHCP.

Nato se pošlje zahteva na strežnik DNS, kateri pretvori ime www.zmaga.com v IP naslov 91.185.204.85.

Brskalnik temu IP naslovu avtomatsko doda vrata 80, ker ve, da mora zahtevo poslati spletnemu strežniku.

Podatki se nato pošljejo preko usmerjevalnikov, ki pakete na podlagi IP številke prenesejo do končnega računalnika.

Ko končni računalnik dobi podatke, na podlagi vrat 80 ve, da so podatki namenjeni spletnemu strežniškemu programu. Ta program nato obdela podatke ter na podoben način tudi vrne nazaj rezultat.

Celoten opis je bil zaradi lažjega razumevanja narejen precej splošno.

Če vas ta način komunikacije zanima še malo bolj podrobno oz. imate kakšno druge vprašanje, pa se obrnite na forum in se bo zagotovo našel odgovor.

Priporočamo

Pregled konfiguracije računalnika

V tokratni lekciji bomo spoznali vse o delovanju računalnika. Če vas bo nekdo vprašal, kakšen računalnik uporabljate, odgovor od sedaj naprej ne bo več problem.

Priporočamo

Odpravljanje problemov z internetno povezavo

Spoznali bomo, kako lahko s pomočjo ukazne vrstice  preverite kakovost vaše internetne povezave oz. v primeru nedelovanja spoznate vzrok nedelovanja.

Priporočamo

Pravilno polnjenje baterije prenosnika ali telefona

V tokratni, nekoliko bolj teoretični lekciji, bomo spoznali, na kakšen način lahko zagotovimo dolgo uporabo baterije našega prenosnika ali mobilnega telefona.