Kliknite tukaj, da si ogledate profil, kot ga vidijo drugi

Kako deluje Internet

Delite vsebino na Facebooku
Delite vsebino na Twitterju
  V tej nekoliko bolj teoretični lekciji bomo spoznali, kako se se podatki prenašajo po Internetu ter obenem spoznali osnove protokola IP.
 
 
1
 
 

V tej lekciji bodo opisani osnovni protokoli, ki so potrebni, da podatki pridejo od enega računalnika do drugega.

Prav tako pa so opisana tudi nekatera orodja, katera bodo olajšala razumevanje, z njimi pa si običajno pomagamo pri odpravljanju težav.

 
 
2
 
 

Podatkom v računalniškem žargonu bolj pravilno rečemo paketi.

Da računalnik lahko komunicira z zunanjim svetom, potrebuje svoj IP naslov.

IP-naslov
je tako številka, ki natančno določa računalnik  v omrežju Internet. Kratica IP označuje Internet Protocol.

Trenutno je v praksi največ uporabljan standard IPv4, kjer je IP naslov sestavljen iz štirih številk. Primer takega naslova IP je tako 193.2.1.77.

Katero številko IP uporablja naš računalnik, lahko pogledamo tako, da najprej preko gumba Start->Zaženi zaženemo ukaz cmd.

Odpre se nam novo okno s konzolo, kjer sedaj vpišemo ukaz ipconfig ter pritisnemo tipko Enter.

Naš IP naslov  se bo po izvršitvi ukaza nahajaj v vrstici IP naslov.
V primeru, da imamo več mrežnih kartic, potem bodo naslovi IP napisani za vse. Običajno pa naš naslov najdemo pod imenom mrežne kartice Local Area Connection.

 
 
3
 
 

Da pa računalniški podatki lahko prispejo na drugi konec sveta, pa vmes potrebujemo še naprave, ki usmerjajo ter prenašajo pakete.

Usmerjevalniki (router)se tako na podlagi IP naslova, kamor je paket namenjen, odločijo, po kateri povezavi bodo poslali naprej paket.

Prvi usmerjevalnik, kamor se pošljejo podatki, lahko prav tako pogledamo z ukazom ipconfig. IP naslov tega usmerjevalnika najdemo pod imenom Privzeti prehod (Default Gateway).

Preko katerih usmerjevalnikov gredo naši podatki, lahko preverimo z ukazom tracert.

Ukaz tracert www.zmaga.com nam tako vrne naslove IP vseh usmerjevalnikov, preko katerih so potovali naši paketi.

 
 
4
 
 

Da pa ne pride do zmešnjave, pa morajo imeti računalniki točno določen IP naslov in pravilno nastavljen IP naslov usmerjevalnika, ki pripada omrežju, v katerem je računalnik.

V ta namen je bil uveden protokol DHCP.

Ko računalnik fizično priklopimo v omrežje, tako računalnik najprej od DHCP strežnika dobi IP naslov, da lahko začne komunicirati z ostalimi računalniki.

Pravilne nastavitve na strežniku DHCP tako nastavi kar naš ponudnik Interneta in nam ni potrebno skrbeti za te zadeve.

V domačem omrežju je možno nastaviti tudi lastni IP naslov, seveda pa mora biti pravilno izbran.

 
 
 
 
 
5
 
 

Ker pa si ljudje precej lažje zapomnimo imena, kot pa skupek številk, so uvedli strežnike DNS.

Glavna naloga strežnika DNS je to, da preslika ime v pripadajoči IP naslov.

Tako se recimo naslov www.google.si preslika v IP naslov 209.85.135.105.

Preslikavo lahko najbolj enostavno preverimo s pomočjo ukaza ping.

Tako recimo ukaz ping www.zmaga.com vrne rezultat:
Pinging zmaga.com [91.185.204.85], kjer lahko sedaj točno vidimo IP naslov zazmaga.com.

 
 
6
 
 

Obstaja pa tudi bolj napredno orodje, s katerim se lahko direktno povežemo na strežnik DNS.

Zaženimo ukaz nslookup.

Po zagonu programa se avtomatsko uporabi naš privzeti strežnik DNS.

Sedaj se lahko z ukazom server IP_naslov_strežnika povežemo tudi na nek drug DNS strežnik.
Tako se lahko z ukazom server 193.2.1.66 npr. povežemo na Arnesov DNS strežnik.

Sedaj še vpišimo ime (npr. www.zmaga.com), za katero želimo izvedeti rezultat in izpisal se bo IP naslov, kateri je shranjen v DNS strežniku.

 
 
7
 
 

Ko podatki prispejo do ciljnega računalnika, jih mora na koncu še obdelati neka strežniška aplikacija oz. program.

Ker pa na računalniku lahko teče več strežniških programov, pa potrebujemo še eno lastnost, s pomočjo katere računalnik ve, kateremu programu so namenjeni podatki.

Tej lastnosti rečemo vrata (port).

Vsak paket, ki želi uspešno priti do cilja, mora tako vsebovati kombinacijo IP naslov:vrata.

Številka vrat je za večino znanih strežniških programov že standardna.

Tako recimo spletni strežniki uporabljajo vrata 80. Brskalnik tako v primeru, da pri vnosu naslova ne napišemo vrat, avtomatsko podatke pošlje na vrata 80.

Kot test lahko kliknete na naslov http://www.zmaga.com:80 in odprla se bo stran zmaga.com. Vendar pa tudi v primeru, da vrat ne napišemo, se podatki prav tako pošljejo na vrata 80, saj je brskalnik namenjen komuniciranju s spletnimi strežnik in zato spletni brskalnik paketom avtomatsko določi vrata 80.

 
 
8
 
 

Če sedaj še povzamem celoten potek, kaj se zgodi, ko v brskalnik vpišemo naslov http://www.zmaga.com.

Prvi pogoj je, da ima naš računalnik IP naslov, ki ga prejme od strežnika DHCP.

Nato se pošlje zahteva na strežnik DNS, kateri pretvori ime www.zmaga.com v IP naslov 91.185.204.85.

Brskalnik temu IP naslovu avtomatsko doda vrata 80, ker ve, da mora zahtevo poslati spletnemu strežniku.

Podatki se nato pošljejo preko usmerjevalnikov, ki pakete na podlagi IP številke prenesejo do končnega računalnika.

Ko končni računalnik dobi podatke, na podlagi vrat 80 ve, da so podatki namenjeni spletnemu strežniškemu programu. Ta program nato obdela podatke ter na podoben način tudi vrne nazaj rezultat.

 
 
9
 
 
 
 
Komentiraj
 
 
 
 
 
10.7.2010, 0:25
Super lekcija!!
5/5


spremenil: Laggy (10.7.2010 ob 00.26.17)
 
 
 
 
19.7.2010, 22:23
Ful Ful dobrra lekcija imam pa eno vprašanje zanima me če imaš mogoče seznam ukazov na to temmo za delo v cmd rabo bi čim veš stvari če je možno dobit oz. bolj podrobne stvari.
hvala
 
 
 
 
19.7.2010, 22:38
http://www.microsoft.com/resources/docum....

http://ss64.com/nt/

Lahko pa tudi po googlu še kaj poiščeš (cmd commands)
 
 
 
 
19.7.2010, 23:10
Ukazov je res kar veliko, vendar večina na žalost ni preveč uporabna.

Lažje je, če imaš kakšno konkretnejše vprašanje in lahko povem, kateri ukazi bi bili uporabni.
 
 
 
 
20.7.2010, 21:22
zanima me predvsem recimo telnet.
 
 
 
 
20.7.2010, 21:46
Telnet je precej osnoven protokol, kjer se preko njega povežeš na drug računalnik in na njem poganjaš ukaze v tekstovni obliki.

Mora pa biti na oddaljenem računalniku biti vklopljen program, ki sprejema telnet povezave.

Danes se ta protokol skoraj več ne uporablja. Glavni razlog je, da se uporabniško ime in geslo pošilja v nekodirani obliki in ga lahko kdorkoli prestreže.

Zato se danes uporablja predvsem protokol SSH, ki je dokaj podobna zadeva, s tem da je celotna komunikacija kodirana.
 
Prijava in registracija
 
 
 
Zmaga.com ponuja brezplačno in razumljivo učenje računalniških programov, vas na enkraten način spozna z različnimi svetovnimi jeziki, s podrobno obrazloženimi recepti prikaže čare kulinarike in vam prežene strahove pred domačimi opravili.
 
 
Poleg tega lahko prebirate poučne članke, ki so namenjene širjenju naše splošne razgledanosti ter preverite svoje znanje z priljubljenim in enostavnim sistemom za preverjanje znanja. Če med vsebinami, ki se dodajajo vsak dan, ne najdete želenega znanja, je za vaša vprašanja na voljo dobro obiskan forum, kjer lahko tudi aktivno sodelujete. V primeru, da bi radi svoje praktično znanje delili z ostalimi, pa to lahko storite preko preprostega vmesnika za dodajanje vsebin. Zmagajte z znanjem z Zmaga.com!