Uvod v Node.js

Node.js je odprto-kodno, več platformno, JavaScript izvajalno okolje za razvoj različnih orodij in aplikacij, ki je v zelo kratkem času doživelo uspeh na svetovnem merilu in je danes eden izmed najbolj znanih platform za pisanje spletnih aplikacij.

Izvajalno okolje interpretira z Googlovim V8 JavaScript pogonom, poglavitne temelje node.js pa postavita dogodkovno orientiran model in asihrone vhodno/izhodne operacije. Z njima omogočimo skalabilnost strežnika, saj je node.js enoniten (vsaka zahteva na strežnik ne bo imela svoje niti) in potrebuje drugačne oprijeme!

Uvod bo obsegal namestitev node.js in primer preprostega strežnika.

Sama namestitev platforme je enostavna. Na uradni spletni strani kliknemo na gumb prenosi (https://nodejs.org/en/download/) in izberemo ustrezno različico za naš sistem.

Po namestitvi v terminalno okno vpišemo »node -v« in preverimo, če je bila namestitev uspešna (izpisati se mora verzija, podobno kot je na sliki).

Enako še preverimo z ukazom »npm« in preverimo, če imamo naloženega upravljalca paketov, ki je nujno potreben za produktivno delo v node.js okolju.

Za node.js je na voljo ogromno razvojnih okolij. Lahko uporabimo naprednejšo beležko, ali kakšno integrirano razvojno okolje kot je WebStorm, Nodeclipse, Visual studio, …

Jaz bom uporabljal Visual Studio Code, ki je zastonj in ima integriran terminal. Namestitev se nahaja na naslovu: https://code.visualstudio.com.

Sedaj, ko imamo okolje vzpostavljeno, se lahko lotimo strežniškega dela. Najprej si nekje na računalniku ustvarimo mapo, v kateri bo naš node.js projekt (jaz sem mapo imenoval kar zmaga).

V Visual Studio Code naš projekt odpremo tako, da gremo pod »File«, ter izberemo »Open folder«. Tukaj poiščemo našo mapo projekta (v mojem primeru: zmaga) in jo izberemo. Našo okolje bi moralo sedaj izgledati enako kot je na sliki.

Ustvarimo novo datoteko v našem projektu, tako da kliknemo gumb označen na sliki. Poimenujmo ga index.js.

Sedaj lahko v to datoteko (index.js) pišemo poljubno javascript kodo, ki se bo izvajala na strežniku.

Zapišimo v datoteko »console.log('pozdravljen svet!');« in jo shranimo (Ctrl+S). Skripto poženemo z ukazom »node index.js«.

Izhod bi moral biti enak, kot je prikazano na sliki. Cilj vodiča je vzpostaviti preprost strežnik, tak da nadaljujmo z lekcijo.

Da si olajšamo delo nam pomaga Node Package Manager. NPM je upravljalec paketov za node.js aplikacije. Uporabljamo ga, da naložimo pakete (funkcije, razrede,…), ki jih bomo uporabljali za razvoj naših aplikacij. NPM je prav tako register v katerem so komponente hranjene in indeksirane.

Na spletni strani https://www.npmjs.com/ lahko brskamo pakete ter si preberemo dodatne informacije.

Naložili bomo paket express.js z ukazom »npm install express  --save«. Express je minimalna in fleksibilna node.js knjižnica, ki omogoča lažji razvoj spletnih aplikacij.

Ko imamo express modul naložen ga lahko vključimo v kodo z uporabo konstrukta »require«.

Sledeča koda vzpostavi spletni strežnik na vratih 8080. In preko URL poti »/gor« in »/dol« spreminja števec. Ko imamo kodo vstavljeno, zaženemo strežnik (oz. javascript datoteko) z ukazom »node index.js«.

Ob obisku http://localhost:8080/gor ali http://localhost:8080/dol se bo števec primerno povečal ali pomanjšal. Da strežnik izklopimo, pošljemo v terminal signal za izklop (CTRL + C)!

Koda:

var express = require('express');

var app = express();

var stevec = 0;

app.get('/gor', (req, res) => {

  res.send(`Stevec = ${++stevec}`);

});

app.get('/dol', (req, res) => {

  res.send(`Stevec = ${--stevec}`);

});

app.listen(8080, () => {

  console.log('http://localhost:8080/gor ali http://localhost:8080/dol');

});

Zanimivost:

Ko poženemo ukaz »node index.js«. Se vsebina datoteke »index.js« naloži v izvajalno okolje in se izvaja dokler se ne prekine izvajanje. Tako ne moremo spreminjati datoteke in pričakovati sprememb v času izvajanja. Vsaka sprememba zahteva ponovno nalaganje kode v izvajalno okolje. Ker je node.js enoniten in vse zahteve obravnava isti proces, bodo vse zahteve imele dostop do spremenljivke »števec«.

Tukaj je ideologija drugačna kot pri PHP, kjer za vsako zahtevo zaženemo nov proces .php datoteke in posledično je takšno deljenje števec spremenljivke (vsaj v takšnem kontekstu) nemogoče. Ko se zahteva / dogodek v node.js konča, se čaka v dogodkovni zanki na novo opravilo / zahtevo. Proces pa bo aktiven, dokler ga ne bomo terminirali ali pa se bo program končal. V našem primeru se ne bo končal sam, saj ima spletni strežnik registrirano dogodkovno zanko, ki ves čas preverja za zahteve.