| |
Danes je slišati o finančni krizi in bonitetnih ocenah na vsakem vogalu in večina ljudi rada govori o temu, pove pa bolj malo. Če zna kdo res kratko, jedrnato in na kmečki način razložiti naslednje vprašanje, mu bom hvaležen.
Recimo, da se mesto Kranj odcepi od Slovenije in ustanovi svojo državo, valuto, ustavo in vse kar pride zraven. Seveda bodo hoteli zgraditi nove ceste, mejne prehode, tunele, mostove in še marsikaj drugega. Sedaj pa me zanima nekaj vprašanj:
1. Kako se bo določila valuta in na kaj bo vezana?
2. Kdo bo tej novi državi posojal denar?
3. Kakšno nalogo ima državna banka (ala Banka Slovenije)?
4. Kje bodo dobile denar privatne bane (ala NLB)?
5. Kje dobi denar tisti, ki bo tej državi posodil denar?
6. Ali je sploh možno biti nezadolžena država danes?
spremenil: NikMan (10.8.2011 ob 13.27.41)
|
| |
| |
Če že ni drugega junaka, bom pa jaz poskusil odgovoriti na vprašanja.
1. Vrednost valute večinoma določa trg. Ker je težko pričakovati, da bi bila taka država samozadostna, bo treba sodelovati tudi z drugimi trgi (beri valutami). Zato boš moral svojo valuto menjati za druge in sicer po menjalnem tečaju, po katerem bo nekdo drug sprejel tvojo valuto.
2. Denar lahko posojajo druge finančne institucije. Glede na to, da bi imela taka država mizerno bonitetno oceno, kar pomeni, da je verjetnost, da dolga ne vrne, zelo velika, bi ti zaračunali ogromen obrestni pribitek, ki bi bil verjetno nevzdržen.
Varianta je seveda, da tudi sam enostavno tiskaš svoj denar. Seveda pa tu pridejo pasti inflacije in pa upoštevanje prve točke.
3. Državna banka ima lahko več nalog. Lahko tiska denar, se zadolžuje v tujini, vpliva na tečaj in inflacijo z nakupi oz. prodajo denarja na trgu in s tem vpliva na količino denarja v obtoku.
4. Denar bodo dobili pri tistemu, ki jim ga bo dal. Lahko ga dobijo v tujini, lahko si sposodijo pri centralni banki ali pa jim ga zaupajo državljani.
Vprašanje pa je, kdo bi zaupal prihranki taki banki v taki državi.
5. Denar se načelno lahko poljubno tiska, čeprav iz več razlogov to ni smiselno, ker se s tem razvrednoti valuta. Nad tiskanjem denarja skrbijo vrhovne bančne institucije v državah (npr. centralna banka ali FED v ZDA). Te nato posojajo denar bankam, ki ga nato naprej posojajo državljanom.
Časov, ko so bile valute vezane na zlate rezerve že nekaj časa ni več, saj valute danes temeljijo na principu kreditiranja.
6. Možno seveda je,vprašanje pa je, koliko je smiselno. Kredit je lahko dobra stvar, če z denarjem, ki ga dobiš, lahko pokriješ obresti in obenem ustvariš več.
|
| |
| |
Torej ali to, da je neka valuta vezana na zlate rezerve, pomeni da več kot ima država zlata, večja je vrednost denarja (valute) in obratno?
|
| |
| |
Mislim, da je tukaj veliko mitov in neresnic, katere so razširili določeni spletni mediji. Sem pa prepričan, da je vse skupaj precej enostavno, le da nam razložijo bolj slabo.
Prav rade bolje bi vprašal kakega guvernerja nekatera osnovna vprašanja. Verjetno ne bo znal odgovoriti na vsa ali?
|
| |
| |
Enostavno za razložiti je tudi ekonomska kriza, ki za seboj povleče še gospodarsko. Vse skupaj je po mojem nateg, ali pa vsaj 60%, ostalo pa smo krivi sami, ker smo (so) delali z denarjem.
|
| |
Prikazujem 1 od skupno 1 strani |
|
