| |
Nekaj resničnih dialogov z ameriških sodišč:
Tožilec: Ali ste seksualno aktivni?
Priča: Ne, čisto pri miru ležim.
Tožilec: Pravite, da ste izgubili spomin?
Priča: Da.
Tožilec: In kako se to odraža na vašem spominu?
Priča: Da pozabim.
Tožilec: Pozabite? Nam lahko navedete en primer nečesa, kar ste pozabili?
Tožilec: Najmlajši sin, tisti dvajsetletni, koliko je star?
Priča: Dvajset, kot vaš IQ.
Pravni zastopnik: Ona je imela tri otroke, je res?
Priča: Da.
Pravni zastopnik: Koliko je bilo dečkov?
Priča: Nič.
Pravni zastopnik: Je bila kakšna deklica?
Priča: Vaša milost, mislim, da potrebujem drugega pravnega zastopnika. Lahko
dobim drugega pravnega zastopnika?
Tožilec: Kako se je končal vaš prvi zakon?
Priča: S smrtjo .
Tožilec: In s čigavo smrtjo se je končal?
Priča: Poskušajte uganiti.
Tožilec: Doktor, koliko vaših autopsij ste naredili na mrtvih ljudeh?
Priča: Vse. Živi se preveč upirajo.
Tožilec: Se spomnite točnega časa, ko ste pregledali truplo?
Priča: Z autopsijo sem začel ob 8,30.
Tožilec: In gospod Morgan je bil takrat mrtev?
Priča: Če ni bil mrtev takrat, je bil zagotovo, ko sem končal z delom.
Tožilec: Doktor, preden ste začeli z autopsijo, ali ste izmerili puls?
Priča. Ne.
Tožilec: Ali ste izmerili krvni pritisk?
Priča: Ne
Tožilec: Ste preverili dihanje?
Priča. Ne.
Tožilec: Potemtakem je možno, da je bil pacient še živ, ko ste pričeli z
autopsijo?
Priča. Ne.
Tožilec: Kako ste lahko tako prepričani, doktor?
Priča. Ker so bili njegovi možgani v posodi na moji mizi.
Tožilec: A tako, razumem, ali je možno, da bi bil pacient kljub temu še živ?
Priča: Da, možno je, da bi bil še živ in bi študiral pravo.
changed: NikMan (14.10.2012, 20:52)
|
