| |
Spodnje sporočilo sem pred nekaj dnevi poslal na Snaga, saj me je zanimalo, kako deluje ločevanje odpadkov in ali je to sploh smotrno ob vsem tem bolnem kapitalizmu.
"Pozdravljeni.
Resnično bi bil vesel vaših odgovorov na naslednja vprašanja, saj sem osebno še vedno skeptičen glede ločevanja odpadkov in kakor se tudi pogovarjam z ljudmi (predvsem v Ljubljani), nisem edini. V naprej se vam zahvaljujem.
1. Ali ima ločevanje odpadkov sploh smisel v vsem tem potrošništvu? Moramo si priznati, da je danes 90% izdelkov, ki jih kupujemo, dejansko nepotrebnih.
2. Kaj se zgodi z plastenko, jogurtovim lončkom ali pločevinko, katero ločujemo v rumeni smetnjak?"
|
| |
| |
Dobil pa naslednji odgovor in moram priznati, da so me prijetno presenetili.
"Spoštovani gospod Nikitovič,
odgovarjamo na vaša vprašanja v zvezi z ločevanjem odpadkov in njihovo nadaljnjo obdelavo.
Dejstvo je, da živimo v potrošniški družbi, ki nas zalaga z odvečno embalažo in s številnimi »plastičnimi« produkti, ki po uporabi postanejo odpadki. Ponudba pa vsekakor ne zmanjša naše odgovornosti za tisto, kar bomo kupili in porabili ter ne nazadnje zavrgli.
Žal Snaga na proizvodnjo nima nobenega vpliva (odlok nam dodeljuje pristojnost zbiranja, prevoza in odlaganja odpadkov), se pa trudimo uporabnike spodbujati k premišljeni potrošnji, proizvajanju čim manj odpadkov in k ponovni uporabi (tako surovin kot stvari).
Proizvajanju odpadkov se v celoti ne moremo izogniti, lahko pa z majhnimi koraki poskrbimo, da bo odpadkov manj. Še uporabne predmete lahko uporabimo večkrat, tisto, kar nam ostane, pa dosledno ločimo, prispevamo k podaljšanju življenjskega kroga surovin. Na Snagi smo v preteklosti veliko pozornosti namenili ločenemu zbiranju odpadkov, to pa predvsem zato, ker je ločevanje odpadkov prvi korak, ki odpadkom omogoči, da preko določenih postopkov in procesov postanejo surovine za nove produkte.
Vedeti je treba, da brez ločenega zbiranja odpadkov ni njihove reciklaže, predelave, kompostiranja … Zato je odgovor na vprašanje ali ima ločevanje odpadkov smisel ali ne jasen. Ima!
Če odpadkov ne bi ločeno zbirali in jih predajali v reciklažo, bi to pomenilo, da bi za proizvodnjo novih izdelkov porabljali naravne vire, odpadke, ki jih danes uporabljamo kot vir surovin, odvrgli na odlagališčih, posledično pa pospeševali degradacijo in onesnaževanje okolja.
Poleg tega pa nas k ločevanju odpadkov, preprečevanju nastajanja odpadkov in ponovni uporabi zavezuje skupna evropska zakonodaja, ki od nas vseh (države in občine) zahteva, da do leta 2020 recikliramo 50 odstotkov komunalnih odpadkov ter zmanjšamo količine odloženih odpadkov. Če tega cilja ne bomo dosegli, bo Evropska komisija od države zahtevala plačilo kazni (gre za določbe Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta EU).
Da pa ločevanje odpadkov ni samo sebi namen, je treba pojasniti, kaj se zgodi z ločeno zbranimi odpadki. Odpadno embalažo (plastika, stiropor, kovinsko embalažo …), ki jo zberemo v zabojnikih z rumenim pokrovom, predamo (in ne prodamo) embalažnim družbam, kjer odpadke natančno presortirajo in predajo predelovalcem odpadkov. Kakšnim postopkom pa so podvrženi odpadki (kar zadeva čiščenje odpadkov), bo najbolje, da preverite na njihovih spletnih straneh (npr. tukaj: http://www.slopak.si/ravnanje_z_odpadki) ali pa jih neposredno kontaktirate.
Biološke odpadke, ki jih uporabniki zbirate v rjavih zabojnikih, prevzame družba, ki poskrbi za njihovo predelavo. Snaga teh odpadkov še ne predeluje in ne kompostira sama, kar pa se bo spremenilo, ko bomo imeli v Ljubljani zgrajen regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO).
Upam, da sem na vaše sporočilo odgovorila dovolj natančno, v primeru dodatnih vprašanj, pa se lahko obrnete neposredno name.
Lep dan vam želimo,"
|
| |
| |
Lepo, da so odgovorili. Tudi sam sem se že spraševal koliko se dejansko reciklira ...
|
| |
Prikazujem 1 od skupno 1 strani |
|
