| |
Spodaj si lahko na hitro preberete nekaj zelo zanimivih dejstev o našem sončnem sistemu. Skoraj zagotovo boste našli nekaj, kar še niste vedeli.
Sonce
Sonce je upravičeno središče našega 4,6 milijarde let starega sončnega sistema.
Njegova masa je tako velika, da predstavlja kar 99,86% mase celotnega Osončja.
Ostala maso si porazdelijo planeti, lune, asteroidi in pritlikavi planeti.
Sonce ima skorajda popolno obliko krogle, kjer je razlika le deset kilometrov v premeru med poloma in ekvatorja.
Sonce s svojimi leti spada med srednje stare zvezde in bo živelo še približno 5 milijard let, kar pomeni, da je na sredini svojega življenja.
Sonce je oddaljeno približno 25.000 svetlobnih let od galaktičnega centra in potrebuje 225-250 milijonov let, da s hitrostjo 220 kilometrov na sekundo prepotuje svojo orbito okoli rimske galaksije.
Notranji planeti
Merkur, Venera, Zemlja in Mars predstavljajo notranje planete in jih imenujemo tudi zemeljski planeti, saj so kamniti in sestavljeni iz kovin.
Merkur
Merkur je najbližji planet Soncu in je tudi najmanjši ter z največ kraterji v našem osončju.
Kar nekaj časa se je mislilo, da je Merkur vedno obrnjen z isto stranjo proti Soncu, vendar pa so kasneje ugotovili, da Merkur naredi tri rotacije okoli svoje osi v dveh orbitalnih potovanjih.
Dan na Merkurju traja 176 zemeljskih dni. Za primerjavo, leto na Merkurju predstavlja 88 zemeljskih dni.
Venera
Venera je drugi najbližji planet Soncu in predstavlja drugi najsvetlejši objekt na nebu, takoj za Luno.
Dan na Veneri traja dlje kot zemeljsko leto, saj potrebuje 243 zemeljskih dni, da se zavrti okoli svoje osi.
Za pot okoli Sonca potuje 225 zemeljskih dni.
Venera je najbolj vroč planet v našem osončju, kjer so povprečne temperature okoli 462 stopinj Celzija.
Zemlja
Zemlja je edini planet, ki ni imenovana po bogu. Njeno ime izvira iz anglosaksonske beseda Erda, kar v našem jeziku pomeni tla.
Zemljina rotacija se počasi umirja in v številkah to pomeni 17 milisekund na leti. Na tej stopnji se bo dolžina dneva v 140 milijonih let povečala na 25 ur.
Mars
Volumen Marsa predstavlja le 15% in 10% mase Zemlje. Gravitacija je okoli trikrat manjša od naše, kar pomeni, da bi lahko skočili trikrat višje na Marsu kot na Zemlji.
Planet je rdeče barve zaradi kamnin, ki so obogatene z železom ter prahom, ki pokriva vso to površino.
Na Marsu se nahaja tudi največji vulkan v našem osončju. Imenujemo ga Olympus Mons in je kar 21 kilometrov visok ter ima premer 600 kilometrov.
Od leta 1960 pa do 2014 je bilo poslanih na Mars 39 različnih misij in le 16 jih je bilo uspešnih.
Zunanji planeti
Jupiter, Saturn, Uran in Neptun predstavljajo zunanje planete ter imajo značilnost kolobarjev, med katerimi so najbolj spektakularni na Saturnu. Kolobarje sestavljajo milijoni majhnih delcev ledu in prahu. Zunanji planeti so plinasti planeti in še ni povsem jasno ali se na njih nahaja tudi površje.
Jupiter
Kljub temu, da je največji planet v osončju, ima najkrajši dan od vseh planetov. Okoli svoje osi se zavrti v 9 urah in 55 minutah.
Edinstvena značilnost je tudi velika rdeča pega, ki je v bistvu gromozanska nevihta, ki traja že 350 let in je velika za tri Zemlje.
Jupitrova luna Ganimed je največja luna v orbiti Jupitra in prav tako v celotnem sončnem sistemu. S premerom 5.268 kilometrov je večja kot planet Merkur.
Saturn
Saturn ima najbolj oddaljene kolobarje in se raztezajo vse do 120.700 kilometrov stran od planeta. So pa tudi zelo tanki in merijo med 20 ter 30 metri.
Saturn je najbolj ploščat planet v osončju. Premer med južnim in severnim polom predstavlja 90 odstotkov ekvatorialnega premera. To pa zaradi nizke gostote (Saturn je 30% manj gost kot voda) in hitre rotacije, ki traja dobrih 10 ur.
Uran
Uran je najbolj hladen planet. Ima minimalno atmosfero in temperaturo -224 stopinj Celzija.
Uran je bil prvi planet, katerega so odkrili s teleskopom.
Neptun
Neptun je edini planet, katerega ne moremo videti z očesom.
Neptun je manjši od Urana, vendar pa je njegova masa večja.
Planet je bil odkrit na podlagi matematične napovedi. Odkar so leta 1781 odkrili planet Uran, so astronomi po Newtonovi teoriji gravitacije začeli opažati odstopanja v njegovi orbiti. V začetku 1840 so astronomi zato špekulirali, da Uranovo orbito moti prisotnost nepoznanega planeta.
1. junija leta 1846 je francoski matematik objavil izračun, ki je napovedal obstoj planeta Neptun in tudi njegovo lokacijo na nebu. Le nekaj mesecev kasneje sta na podlagi tega izračuna nemška astronoma odkrila planet Neptun.
Pritlikavi planeti
Cerera, Pluton, Erida, Makemake in Humea so potrjeni pritlikavi planeti. Pritlikavi planeti so po definiciji manjša nebesna telesa, ki so v tiru okroga Sonca in imajo zadostno maso in tako zaradi lastne gravitacije privzamejo okroglo obliko.
Pluton
Pluton, ki je bil nedolgo nazaj potrjen kot deveti planet v našem osončju, je bil leta 2006 označen kot pritlikavi planet. Odločitev pa se je zgodila, ko so odkrili še druge podobne in masivne objekte, kot je na primer Eris.
Pluton ima 5 potrjenih lun, največja se imenuje Haron.
Vesoljska sonda New Horizons Clyda Tombaugha je trenutno na poti proti Plutonu. Izstreljena je bila leta 2006 in bo prispela do cilja leta 2015. Nekaj pepela astronoma, ki je odkril Pluton, se nahaja na sondi.
Vir: http://spacereloaded.com/solar-system-fa....
spremenjeno: NikMan (24.3.2017, 11:38)
|
| |
| |
Zanimiva dejstva samo ena napaka pri Neptunu: Njegova masa ni gostejša ampak večja.
|
| |
| |
Hvala za opazko, sem že popravil
|
| |
Prikazujem 1 od skupno 1 strani |
|
