Prijava in registracija

10 mitov o vesolju, v katere moramo nehati verjeti

Prikazujem 1 od skupno 1 strani |

NikMan
Administrator
Objav: 14032

17.2.2015, 15:13

Mitov spoznamo v življenju nemalo in z znanjem jih poizkušamo razbijati. Zato hodimo v šole, potujemo, beremo in računamo. Tokrat pa objavljamo deset mitov o vesolju, za katere ste verjetno že slišali.

Pa začnimo ...

1. Človek v vesolju brez zaščitne obleke eksplodira
Eden izmed mitov, kateri je bil verjetno izumljen v Hollywoodu, pravi, da človek v vesolju eksplodira, če nima zaščitne obleke. Film mora biti atraktiven pravijo, vendar pa ne škoduje malo realnosti in je najbolj realen do sedaj Kubrickova Odiseja 2001. Vesolje nas bo zagotovo ubilo, vendar bo lahko trajalo okoli pol minute do trajnih poškodb. Verjetno bi umrli zaradi zadušitve in ne eksplozije.

2. Venera in Zemlja sta si enaki
Venera se dostikrat omenja kot planet dvojček, vendar si je ne smemo predstavljati kot naš planet. Venera je bila že raziskana in zaradi njene zelo tanke atmosfere zagotovo vemo, da je njeno površje zelo neprijazno in smrtonosno.

3. Sonce je ognjena krogla
Sonce v bistvu žari in ne gori. Mogoče se ta razlika zdi marsikomu nepomembna za povprečnega človeka, vendar pa je toplota, katero Sonce oddaja, rezultat jedrskih reakcij in ne kemična, katera predstavlja ogenj. In ko smo že pri temu ...

4. Sonce je rumene barve
Vprašajte kogarkoli, da vam nariše Sonce in dobili boste pobarvan rumen krog na listu papirja. In to se zdi čisto normalno, saj to počnemo že od samega začetka. In tudi, če ga pogledamo, vidimo rumeno kroglo. Vendar pa se moramo za rumeno barvo zahvaliti naši atmosferi in astronomom, ki so Sonce na fotografijah, ustvarjenih v Vesolju, obdelali tako, da je postal rumene barve. Sonce je drugače bele barve in če boste kdaj videli astronavta na cesti, naj vas ne bo sram ga to tudi vprašati.

V bistvu nam ni potrebno pogledati Sonca, da bi spoznali njegovo barvo, saj to lahko zvemo preko temperature. Hladne zvezde so ponavadi rjave ali temno rdeče barve in se njihova intenzivnost povečuje z temperaturo. Torej, zvezde, ki imajo le nekaj tisoč stopinj Celzija, bodo rdeče barve, na drugi strani spektra pa bodo zvezde, ki imajo več kot 10.000 stopinj Celzija, modre barve. In naše Sonce se nahaja nekje vmes.
Zemlja se poleti približa Soncu.

5. Temna stran Meseca
Ta mit je tudi precej razširjen in se nam zdi pomembno, da se konkretno in večkrat obrazloži dejstvo o našem naravnem satelitu. Ideja, da je ena stran Lune vedno temna je napačna. Lunin pogled na nas je namreč zaklenjen, kar pomeni, da nas vedno gleda ena in ista stran. Vendar pa to ne pomeni, da se Luna ne posonči na vseh straneh.

6. Zvok v vesolju
V filmih dostikrat slišimo zvok v Vesolju in verjetno po milijonskih vsotah, katere so bile vložene v produkcijo, je ob eksplozijah in dramatičnih prizorih za publiko bolj ali manj važno, da se tudi kaj sliši. Drugače pa Vesolje nima atmosfere kar pomeni, da tam ni ničesar, kjer bi lahko zvočni valovi potovali. Še enkrat, Kubrickova Odiseja 2001 je naredila film po pravilih, vendar pa je bil kljub kultnemu pomenu za publiko malo dolgočasen. Vseeno pa si ne smemo predstavljati, da je zvok samo na našem planetu. Popeljite se kdaj na kak drug planet z atmosfero in slišali boste zvok.

7. Skozi asteroidni pas je nemogoče potovati
To zgodbo nas večina pozna iz filmov Vojne Zvezd, kjer je Han Solo pokazal, kako zajebano dober pilot je in s svojim Millennium Falconom letu skozi smrtonosni asteroidni pas. In je celo preživel za razliko od ostalih, ki so ga sledili. Vseeno pa bi pot preživili tudi vi, seveda, če bi imeli normalno upravljajočo se vesoljsko plovilo.

Ena izmed stvari, ki so v filmih predstavljene slabo, je prikaz veličine vesolja. In za to ne smemo kriviti le ustvarjalcev filmov, saj bi v realnem primeru vesolje in bitke v njem bile črno vesolje in mogoče kaka bela pika, ki bi predstavljala planet ali karkoli drugega. Moramo se zavedati, da je vesolje zares veliko. Ampak res VELIKO. In bi morali biti najbolj nesrečna oseba v galaksiji, če bi se zadeli v kakšen asteroid. Seveda to ne pomeni, da to ni možno, so pa možnosti astronomske.

Pa oglejmo za primer naš asteroidni pas. Ima milijone objektov in vprašati se moramo tudi, kateri objekti so sploh smiselni, da jih omenjamo. Največja reč v asteroidnem pasu je Cereza, ki je prej štela za asteroid, sedaj pa je z premerom 950 kilometrov klasificirana kot pritlikavi planet. In razdalja med objekti v asteroidnem pasu se meri v več sto tisočih kilometrov, kar pomeni, da imate možnost se zaleteti v nekega 1 proti 1.000.0000.000. Do sedaj je bilo poslanih 11 različnih sond skozi in do sedaj še ni bilo težav.

8. Iz vesolja lahko vidimo kitajski veliki zid
Še en mit, o kateremu se veliko govori, zlasti na spletu. Še vedno je zanimivo, da se marsikje omenja kot dejstvo. No povemo vam, da to ne drži.

9. NASA porabi skoraj četrtino vladnega proračuna
Brez dvoma lahko zagotovimo, da so ZDA prispevali k raziskovanju vesolja največ od vseh nacij in zadnje čase se je podpora javnosti načenjala, kar je velika škoda, saj je raziskovane vesolje daleč najbolj ambiciozen in pomemben projekt človeštva. In ena večjih percepcij v ZDA je, da javnost misli, da NASA potroši preveč denarja za raziskovanje in se je v času krize mnenje še poglobilo.

Najbolj zanimivo pa je dejstvo, da NASA v resnici potroši okoli 0,5% javnega proračuna in je v zgodovini nekako dosegal največ 1%. Največji proračun je bil v 1960ih, ko se je začela vesoljska tekma med ZDA in Sovjetsko Zvezo, kjer je bil proračun 4,4% javnega proračuna. Torej še zdaleč od tistih 25%, za katerega nekateri ljudje trdijo.

10. Zemlja se poleti približa Soncu
Na prvi pogled se nam zdi to precej logično, vendar pa to splošno prepričanje, da oddaljenost spreminja letne čase na našem planetu. Načeloma je Zemlja povprečno od Sonca oddaljena 150 milijonov kilometrov in za spreminjanje temperatur na severni ali južni polobli kriv nagib planeta.

Ko bo zima, kar vprašajte nekoga iz Avstralije, kakšno ima vreme, pa boste videli. Sicer pa se drugače Zemlja približa Soncu, saj ima tako kot drugi planeti, eliptično orbito in se razdalja povprečno spreminja za okoli 5 milijonov kilometrov.