| |
Kaj je Blockchain? Če ne veste, potem spoznajte tehnologijo čim prej. Če pa ga poznate, pa vseeno obstajajo možnosti, da vam ni vse popolnoma še jasno.
Dan Tapscoot vam v spodnjem posnetku razloži, kako deluje tehnologija, ki spreminja svet in da tehnologija predstavlja drugo generacijo interneta. Predstavlja potencial za prenos denarja, poslovanja, upravljanja vlade in sociale. Predstavitev traja 18 minut in da ne boste izpadli nevešči na pivu s prijatelji, potem si jo poglejte.
Ali je to le muha enodnevnica, pa bomo videli.
Še nekaj posnetkov, ki razlagajo Blockchain.
spremenjeno: NikMan (14.6.2017, 14:28)
|
| |
| |
Če vas zanima, kakšna je razlika med Ethereum in Bitcoin valuto (v angleščini):
1. In Ethereum the block time is set to 14 to 15 seconds compared to Bitcoins 10 minutes. This allows for faster transaction times. Ethereum does this by using the Ghost protocol.
2. Ethereum has a slightly different economic model than Bitcoin – Bitcoin block rewards halve every 4 years whilst Ethereum releases the same amount of Ether each year ad infinitum.
3. Ethereum has a different method for costing transactions depending on their computational complexity, bandwidth use and storage needs. Bitcoin transactions compete equally with each other. This is called Gas in Ethereum and is limited per block whilst in Bitcoin, it is limited by the block size.
4. Ethereum has its own Turing complete internal code... a Turing-complete code means that given enough computing power and enough time... anything can be calculated. With Bitcoin, there is not this form of flexibility.
5. Ethereum was crowd funded whilst Bitcoin was released and early miners own most of the coins that will ever be mined. With Ethereum 50% of the coins will be owned by miners in year five.
6. Ethereum discourages centralised pool mining through its Ghost protocol rewarding stale blocks. There is no advantage to being in a pool in terms of block propagation.
7. Ethereum uses a memory hard hashing algorithm called Ethash that mitigates against the use of ASICS and encourages decentralised mining by individuals using their GPU’s.
spremenjeno: NikMan (14.6.2017, 13:42)
|
| |
| |
Kaj morate vedeti o dogodku 1.avgusta !
Dne 3. januarja 2009 je dan, ko je luč internetnega sveta ulgedal prvi podatkovni blok (genesis block) na podatkovni verigi blokov (blockchain) največje in najbolj popularne kriptovalute Bitcoin.
Od tistega trenutna dalje so se v matematično določenem intervalu 10 minut ustvarjali novi podatkovni bloki v katerih so se in se še danes zapisujejo vse transakcije, ki so se v preteklih 10 minutah izvrševale na Bitcoin omrežju. V trenutku pisanja je zaporedna številka podatkovnega bloka 478165 (block height).
Da se je vseh teh skoraj pol milijona podatkovnih blokov zapisalo na trde diske operaterjev/strežnikov bitcoin glavne knjige (full nodes), skupaj z vsemi do danes opravljenimi transakcijami imajo zasluge rudarji, ki bodisi samostojno (solo mining) ali pa kolektivno (mining pool) ves ta čas z pomočjo zmogljivih namenskih računalnikov (asic miners) rešujejo kompleksno kriptografsko enačbo. Rudar ali pa kolektiv, ki je med vsemu prvi ki reši enačbo je nagrajen z novo ustvarjenimi bitcoin-i (block reward).
Zdaj, ko smo osvežili znanje kaj je bitcoin in blockchain, kaj so podatkovni bloki in kaj je njihov namen,kdo so rudarji, kaj je njihova naloga in zakaj rudarji sploh rudarijo se lahko posvetimo trenutni aktualni temi, ki pa je odcepitev določene skupine uporabnikov in razvijalcev od originalne Bitcoin verige blokov, ki se bo zgodila 1.avgusta 2017 oz takoimenovnem hard fork-u omrežja.
Zakaj bo do omenjenega dogodka sploh prišlo in kaj je povod za odcepitev v svojo smer?
Resnica je da Bitcoin ima težavo in to zelo sladko težavo. Postal je preveč popularen, vsak dan ga uporablja več ljudi, posledično pa je tudi transakcij več. Kot prej omenjeno se vse transakcije preteklih 10 minut zapišejo v podatkovni blok. Velikost podatkovnega bloka (blocksize) je že vseh 8 let obstoja kriptovalute zastavljena na 1MB (1 Megabyte).
Ker pa v 1MB velik podatkovni blok gre le določeno število transakcij so le ti postali nabito polni, kar pa je posledično pripeljajo do dejstva, da marsikatera transakcija ni mogla biti vključena v aktualni blok transakcij. Vsaka transakcija mora vsebovati tudi prispevek rudarjem (network fee), lahko jo imenujete tudi provizija za opravljen posel, le te seveda dobro poznate saj elektronski prenos denarja in sredstev, tako kot spletnega plačila brez provizije skorajda ni mogoče izvesti.
Pred leti ko bitcoin bloki niso bili nabito polni so bile te provizije skoraj nične. Z polnimi bloki pa so se postopoma pričele dvigovati, rudarji pa so prioritetno pričeli obravnavati tiste transakcije, ki so vključevale višje provizije. Z polnimi 1MB bloki in povečanimi provizijami pa je bitcoin sistematsko pričel izgubljati funkcionalnost mikro plačilnega omrežja (micro payments).
“Sam Bitcoin-a nekako nikoli nisem videl kot globalnega mikroplačilnega omrežja, temveč kot visoko volatilno naložbo, ki pa kljub vsemu ohranja svoj kupno moč. Če dobro promislimo, nas tudi plačilni nalogi na spletnih bankah stanejo okoli 0.50 centov ali izvršimo plačilo položnice v višni 100€ ali pa 2€ in smo ob tej misli zgroženi, pa vseeno nalog oddamo v plačilo. Razlika pa je da Bitcoin banka deluje 24/7/365 pri spletnem bančništvu pa je treba izven delavnega časa počakati na naslenji plačilni dan.”
Da se ne oddaljim preveč od 1.avgusta in kaj se bo zakrat zgodilo.
Kot rečeno bloki transakcij so postali polni, provizije so se povečale v Bitcoin skupnosti pa je nastala frustracija, saj bitcoin kar naenkrat ni bil več primeren za plačevanje kavice z mlekom v višini 2€ saj je na dneve, ko je bilo transakcij na omrežju bistveno več kot jih je omrežje tehnično sposobno sprocesirati bilo potrebno za plačilo kave odšteti celo višjo provizijo od cene kave, seveda če ste želeli, da je bila transkacija zagotovo zapisana v verigo blokov transakcij (blockchain public ledger) že v naslednjih 10 minutah.
Nekateri posamezniki, ki jih ne bom imensko omenjal so se zaradi visokih provizij in nezmožnosti plačevanje kavic z bitcoin-om še posebno razburjali in to celo do take mere, da so postali žaljivi, nekorektni in se dejansko v javnosti pokazali v zelo nedostojni luči. Žalostno je, da sem nekatere pred časom imel celo za zelo spoštovane posameznike v bitcoin ekosistemu.
Problematika 1MB prepolnih podatkovnih blokov se je stopnjevala, seveda pa so se veš čas iskale,razvijale in testirale ustrezne optimalne rešitve za povečanje kapacitete števila transakcij na sekundo oz števila transkacij, ki bi jih bilo možnost zapisovati v 10 minutni interval kreiranja novega podatkovne bloka.
Rešitev je na voljo kar nekaj , nobena od njih pa dejansko ni slaba.
Edina težava je pri implementaciji rešitve za zvišanje kapacite (bitcoin scaling / bitcoin improvement proposal aka BIP) saj se mora celotno omrežje rudarjev, operaterjev full node-ov (full node je računalnik ki hrani in distribuira celotno kopijo glavne knjige vseh transakcij – le teh je trenutno preko 8000) , ponudnikov storitev , skratka celoten bitcoin ekosistem strinjati z predlogom in ob izdaji izboljšave iz strani razvijalcev, le to tudi pravočasno namestiti (posodobiti programsko opremo bitcoin programa ki vsebuje izboljšavo) saj v primeru, da celoten ekosistem ne posodobi verzije programske opreme, lahko na omrežju nastane razdvojitev podatkovne verige blokov oz takoimenovan hard fork.
Kaj pa je hard fork in kaj se z podatkovno verigo blokov v takšnem primeru zgodi?
Če si na hitro predstavljamo bitcoin blockchain kot cesto, po kateri vsa tehnično identična vozila istega proizvajalca, ki se redno servisirajo pri istem servisnem centru, vozijo po enakih pravilih, z enako hitrostjo, z enakimi rednmi postanki za gorivo in v isto smer.
Nekega dne za avtomobile proizvajalec izda novo programsko opremo za avtomobilski računalnik, ki bo izboljšala in pohitrila avtomobil pravtako pa ga predpripravila za bodoče nadgradnje in nove funkcije (dandanes zelo redko na cesti srečamo vozilo, ki je brez procesne enote). Skoraj vsi avtomobili, ki so že dolgo v pričakovanju nadgradnje in izboljšave se pravočasno odpeljejo k svojemu servicemu centru in opravijo nadgradnjo programske opreme vozila in po uspešni nagradnji nadaljujejo svojo pot.
Nekaj odstotkov vozil pa jim nadgradnja ni v celoti po godi in se odločijo da obiska uradnega servisa in izdane nadgradnje ne bodo izvedli in se odpeljejo do neuradnega servisa katerega servisno osebje je pripravilo podobno programsko nadgradnjo vendar se vozilo po le tej ne bo več obnašalo enako kot večina vozil, ki so nadgradnjo opravili na uradnem servisu.
Programska nadgradnja uradnega servis je bila pred namestitvijo ustrezno testirana , avtomobili pa so na testnem cestišču prevozili zadostno število kilometrov, predno je razvojni oddelek servisa odobril in izdal novo posodobitev servisnim centrom. Uradno posodobljena vozila se danes brez težav vozijo naprej po cesti skladno z voznim redom.
Neuradni servis pa svoje programske opreme ni preveč temeljito testiral, tudi vožnje po poligonu niso prestale ustreznega števila prevoženih kilometrvo, pravtako tudi razvojni oddelek ne more biti čisto prepričan ali bodo vozila po posodobitvi nemoteno vozila po voznem redu brez nezaželjenih okvar ali pa celo iztirjenj iz voznega pasa.
Uradni servis je svetovno priznan z številnimi poslovnimi partnerji, ki vozilom na poti nudijo številne storitve od menjave pnevmatik, kavo na poti, logistične storitve za prevoz po poteh kjer avtomobil ne more potovati in tako dalje.
Neuradni servis pa je zgolj skupina navdušencev in glasnih kritikov čez uradni servis, ki se ne strinjajo z načini poslovanja uradnega servis in so pripravljeni tudi škodovati celotni avtomobilski industriji izbranega proizvajalca, samo da bi lahko preizkusili svojo programsko opremo na javni cesti pa če tudi na račun povzročanja prometnih zastojev ali pa celo občasnih prometnih nesreč.
Točno to pa se bo 1.avgusta zgodilo z Bitcoin omrežjem. Velika večina uradno servisiranih vozil (Bitcoin) bo še naprej vozilo po svojem voznem redu z novo programsko opremo, ki v dokaj razumni meri glede na razmere na cestah izboljšuje delovanje vozil na cesti.
Vozila z programsko opremo neuradnega servisa pa bodo zavila iz trenutne poti in nadaljevala svojo pot po drugi cesti. V kolikor bodo vozila z neuradno programsko opremo na alternativni vozni poti na cesti obstala in uspešno vozila še naprej pa je za zdaj še ne znano. Vozila z neuradno programsko opremo in neuradni servis namreč v danem trenutku, še tudi približno nimajo urejenih osnovnih partnerstev, za uspešno vožno po celotni novi poti. Do sedaj je neuradni servis v podprla zgolj peščica logitičnih partnerjev, ki pa jih glede na znanje informacije trenutno ne zanima nil drugega kot priložnost za lahek zalužek.
Ker pa so do trenutka zavoja na svojo cesto, vsa vozila potovala pa enaki poti/cesti, imata/bosta imela oba modela avtomobila (uradni in neuradni) v svojem zapisu zgodovine prevoženih kilometrov enake zapise poti v potovalnem računalniku, saj programska posodobitev celotno zgodovino vozila pred nagradnjo ne spremeni.
Posledično vsi vozniki vseh avtomobilov lahko dokažajo kadarkoli, da so do določene točke vsi vozili po enotni cesti.
Samo vozniki, ki v svoji lasti hranijo potrjeno servisno knjigo (bitcoin private key / zasebni ključ denarnice) bodo lahko uveljavljali nadomestilo za prevožne kilometre v nadaljevanju svoje vozne poti, vendar pa se število prevoženih kilometrov v točki pričetka vožnje vsak po svoji cesti prične ločeno voditi v dodatni servisni knjigi.
Kaj kot lastnik kriptovalute Bitcoin morate vedeti!
V trenutnu ko bo prišlo do hard fork-a na Bitcoin verigi blokov, bodo vsi uporabniki/lastniki bitnih kovancev, ki so do zadnjega bloka transakcij pred hardfork-om imeli dostop do ekvivalentnega števila enot alternativnega bitnega kovanca kot do sedaj bitcoin-a.
V kolikor ste/imate v lasti 1 Bitcoin (BTC) potem bodo privatni ključi vašega bitnega kovanca imeli dostop do 1 enote BitcoinCash (BCH).
Pomembno je da se zadevedate, da lastništva zasebnega ključa do vaših BTC in BCH nimate v primerih, ko so vaša bitcoin sredstva shranjena na spletnih menjalnicah ali pa denarnicah kjer ste zgolj registriran uporabnik. V primeru hrambe bitcoin-ov na spletni menjalnici je odločitev ali boste deležni novo nastalega alternativnega kovanca (bitcoin altcoin-a imenovanega Bitcoin Cash) odvisna od uprave spletne menjalnice, saj so privatni ključi vseh bitcoino-ov vseh uporabnikov menjalnice v lasti in upravljanju skrbnikov spletne menjalnice.
Kako so se spletne menjalnice opredelile do Bitcoin Cash (BCH) lahko preverite na sledeči povezavi, v kolikor pa ste že uporabnik, ste pa verjetno že prejeli e-sporočilo z opisom stališča vaša menjalnice do altcoin-a BCH, ki bo nastal 1.avgusta.
Za vaše bitcoin-e na vaši bitcoin denarnici, kriptovalutni menjalnici…. naj vas ne skrbi saj so popolnoma varni tako kot so bili do sedaj.
Ukrepati morate v specifičnih primerih zgolj, če želite po dogodku hard fork-a imeti na voljo tudi novo nastali altcoin Bitcoin Cash.
Vir: https://coin.si/bitcoin-in-bitcoin-cash-....
|
| |
| |
Ja, jutri in naslednje dni bo kar zanimivo.
Jaz imam že rezerviranega nekaj denarja, ker znajo cene precej zanihati navzdol in se zna ponuditi kakšna priložnost za ugoden nakup.
spremenjeno: podtalje (31.7.2017, 23:44)
|
| |
| |
In, kako je bilo? 
|
| |
| |
V bistvu zanimivo, ker cena originalnega bitcoina (BTC) je ostala ista, medtem ko je novi Bitcoin Cash (BCH) dobil 15% vrednosti bitcoina.
Ekonomsko to sicer nima veliko logike, ker bi pričakoval, da bo po razcepu skupna vrednost ostala enaka, ne pa, da bo 15% višja. Ampak sem se že naučil, da bitcoin deluje po svojih pravilih.
Tako da sem v bistvu zaslužil 15% vložka. BCH sem že pretvoril v BTC, sedaj pa čakam, da cena BCH pade in bom potem kupil nazaj.
Razlog je, da so šele danes začele priznane borze podpirati nalaganje direktno BCH, tako da ga večina do sedaj niti ni mogla prodati. Tako da v naslednjih dneh bo prišlo precej tega denarja še na borze, kjer bodo večino prodajali.
Tako da sedaj čakam na novo nakupno priložnost.
P.S. Drugače pa je velika verjetnost, da bo originalni bitcoin BTC čez 3 mesece še enkrat razpadel na dva dela. Vendar pa v tem primeru iz drugih razlogov verjetno ne bo tako ugodnega razpleta.
spremenjeno: podtalje (4.8.2017, 19:50)
|
| |
| |
Kaj je tehnologija veriženja podatkovnih blokov ali ‘blockchain?’
Blockchain ali po slovensko tehnologija veriženja blokov je kontinuirano večanje povezanih informacij, ki so mrežno povezane med seboj. Ti podatki so kriptografsko zaščiteni. Posamezni »blok« vsebuje informacijo predhodnega bloka, časovni žig ter podatke o prenosu ali transakciji.
Po strukturi so podatkovni bloki odporni na napadalske vdore, ki bi lahko spremenili informacije v samem bloku. Distribuiranje blokov se vrši preko P2P peer-to-peer mrežne povezave, ki obenem skrbi tudi za zgradbo novih blokov. Ko se v nov blok zapiše informacija le-ta ostane permanentna.
Podatkovni bloki so decentralizirani. Ker se ne da spreminjati informacij, ko je podatkovni blok dokončno sformiran je zato blockchain tehnologija zelo primerna za uporabo v medicini (hranjenje zdravstvenih podatkov), beleženje pomembnih dogodkov, identitete posameznikov, beleženje transakcij, beleženje transporta…lahko bi dejali, da je ‘blockchain’ naša prihodnost.
Prvi podatkovni blok je ustvaril mož ali skupina z imenom Satoshi Nakamoto leta 2008. Naslednje leto je v blockchain implementiral prvo digitalno valuto, ki jo danes poznamo kot Bitcoin.
Prvi zapisi in ideje o blockchain tehnologiji segajo v leto 1991. Prvič uporabljena tehnologija blockchaina pa piše leto 2008. Kapaciteta podatkovnih blokov se iz dneva v dan znatno povečuje. Avgusta leta 2014 je bilo podatkovnih blokov za kapaciteto 20GB, januarja 2016 do januarja 2017 se je kapaciteta povečala iz 50GB na 100GB in še vedno raste.
Prvi uporabnik blockchain tehnologije je bil poleg Nakamote, Hal Finney. On je prav tako že vrsto let poskušal razviti digitalno valuto oz. prvi elektronski denar. Prva transakcija je bilo nakazilo 10 Bitcoinov iz digitalne denarnice Nakamota na digitalno denarnico Finneya.
Največji problem je pred uporabo nastal pri vprašanju kako onemogočiti večkratno uporabo enakega kovanca, saj je dandanes digitalna kopija popolnoma enaka originalu. Rešitev je mrežna povezava P2P v sodelovanju z blockchain tehnologijo. S tem se prepreči vsako goljufijo, saj se vsaka informacija o nakazilu zapiše v podatkovni blok. Informacije lahko vidimo, vendar jih ni več mogoče spreminjati.
Analitiki obravnavajo blockchain tehnologijo, kot eno najpomembnejših inovacij na področju internetne znanosti. Tehnologijo podatkovnih blokov so pospravili v predal, kjer je že shranjeno odkritje svetovnega spleta. Nekateri strokovnjaki napovedujejo, da prihaja nova internetna revolucija ali z drugim imenom Internet 4.0.
Ko bodo ljudje dobro spoznali moč tehnologije in se bo le-ta močno zasidrala v njihova vsakodnevna življenja bo prišlo do internetne revolucije. Na osnovi blockchaina svetovna podjetja hitro razvijajo najrazličnejše aplikacije, ki bodo izboljšala naše življenje.
Če se dotaknemo prve internetne revolucije lahko povzamemo najpomembnejšo stvar in to je komuniciranje ter prenos informacij na velike razdalje. Pohitril je življenje posameznika s komunikacijo in takojšnjimi informacijami (spletne strani, iskalniki).
Vse, kar je zapisano v digitalni obliki je kar naenkrat postalo zelo dostopno. Tako kot obstajajo pozitivne plati, ki seveda odtehtajo negativne še vedno ostaja velik problem. Vse digitalne stvari je mogoče duplicirati.
Primer: Digitalna kopija slike je identična originalu. Poleg tega lahko iz ene kopije naredite poljubno število duplikatov.
Če bi pri digitalnih valutah lahko naredili vsi poljubno število kopij bi seveda denar izgubil vrednost. Prav to je bil sam problem razvoja digitalne valute. Kako zgraditi povezan sistem, ki se razmnožuje a se ga ne da kopirati. Rešitev je prinesla tehnologija veriženja blokov.
Preberi več na povezavi http://cryptoworld.si/kaj-je-tehnologija....
|
| |
| |
Zaradi bitcoina velika poraba elektrike
V povezavi z bitcoinom je vedno bolj aktualno tudi vprašanje varovanja okolja, saj je poraba električne energije višja kot pri drugih digitalnih plačilih. Rudarjenje bitcoinov namreč zahteva veliko porabo energije, prav tako posamezne transakcije (tudi zato, ker je cena elektrike tam med najnižjimi, je na Kitajskem največ rudarjev).
Pri spletnem portalu Digiconomist so izračunali, da če posamezna bitcoin transakcija porabi 215 kilovatnih ur električne energije in se dnevno zgodi okoli 300 tisoč transakcij, to pomeni, da se v enem letu samo zaradi bitcoinov porabi 24 teravatnih ur elektrike. Za primerjavo: toliko elektrike v vsem letu porabi Nigerija, ki ima 185 milijonov prebivalcev in predstavlja 0,12 odstotka svetovne porabe elektrike.
spremenjeno: NikMan (13.11.2017, 5:01)
|
| |
Prikazujem 1 od skupno 1 strani |
|
