| |
Pozdravljeni.
Danes je prvi dan šole. To velja za vse učence in dijake. Kaj menite, bi morali tudi v Sloveniji narediti kako konkretno reformo, s katero bi izboljšali našo splošno razgledanost in dejanja?
Ne smemo pozabiti, da smo država brez naravnih virov in da smo številčno majhni. Torej je naša najboljša naložba verjetno res le izobrazba. Vendar samo papir ni dovolj, to vemo vsi.
Moje ideje, ki sem jih povzel iz spleta in dodajam še kako novo:
1. Kadrovske spremembe bi morale biti enostavnejše, saj se zavedamo, da je kar precej učiteljev slabih in bi bilo tudi za njih bolje, da najdejo nekaj drugega.
2. Ukinitev domačih nalog (razen domačega branja). Prostor za učenje je šola, prostor za prosti čas je dom.
3. Vse šolske potrebščine bi morale biti pripravljene v šoli in bi tako razbremenile starše in otroke pri nakupovanju. Posledično bi bila zaradi količine tudi cena nižja.
4. Manj osredotočanja na določene predmete (če nekomu kemija ali biologija ne leži, potem je resnično brez veze, da izgublja čas)
5. Ukinitev točkovanja za srednje šole (uporablja se lokalna srednja šola. Vsaj gimnazija na začetku). Otroci se morajo naučiti sodelovati in ne deliti že pri 15 letih. Bežigrajska gimnazija ni najboljša zaradi učiteljev, ampak zaradi otrok, ki so prej dozoreli. To ne pomeni, da so boljši, saj so dozoreli le na enem področju.
spremenjeno: NikMan (1.9.2017, 7:06)
|
| |
| |
Samo da omenim, danes ni prvi šolski dan za vse šole, nekatere začnejo šele 4.9.
Glede stvari, ki si jih omenil, se pa tudi nekako strinjam. Glede profesorjev, definitivno so ocene pri nekaterih nižje, lahko zaradi načina učenje, težavnosti testov, samega predmeta ali pa profesor pač nepravično ocenjuje različne dijake.
Z ukinitvijo domačih nalog se pa ravno ne morem popolnoma strinjati. Če ne bi bilo domačih nalog, bi morali v šoli določiti čas, ko se rešujejo vaje, kajti domače naloge ti dejansko pomagajo, da se vsaj malo naučiš ped testom in se potem ne učiš vsega zadnji dan, kar seveda vsi delamo.
Npr. pri matematiki, če ne delaš nič domačih nalog, ti en teden pred testom ni jasno čisto nič, pa tudi če približno sodeluješ pri pouku.
Pa še nekaj, domače naloge vzamejo maks 1 uro ponavadi. Lahko povem iz izkušenj kako je pri nas. Vsako uro pri matematiki nalogo, ni izjem. Dvakrat na teden naloga iz fizike. Pri ostalih predmetih pa redko.
Pri 3. in 5. točki se res strinjam. Če hočeš postati recimo zdravnik, ni važno na katero gimnazijo greš, itak moraš naprej na faks itd. Edina razlika pri gimnazijah je, koliko časa posvetijo profesorji pripravljanju na maturo. Poznam gimnazijo kjer vsi pravijo kako enostavno je, lahki testi, ne preveč učenja, na neki drugi pa je kar precej težje, ampak se vse to pozna na rezultatih pri maturi.
Pri osredotočanju na določene predmete se pa tudi strinjam. Če nekdo želi postati kemik, fizik, mora najprej narediti maturo, ki vključuje npr. slovenščino, ki mu v življenju ne bo veliko pomagala. Enako je z nekom, ki hoče postati slavist, eksponentne funkcije mu ne bodo pomagale raziskovati književnosti.
Vendar mislim, da v Sloveniji še dolgo ne bo prišlo do neke občutne spremembe pri šolanju, sploh v taki smeri kot opisujemo zdaj. Pač moraš potrpeti teh nekaj let in se učiti ko blesav, da potem postaneš kar hočeš, pa tudi to ni nujno, da ti uspe. Danes se itak lahko več naučiš na spletu kot v 10 letih od gimnazije do faksa.
|
| |
| |
Pri prvi točki se tudi jaz popolnoma strinjam s teboj NikMan, sam sem bil recimo temu "žrtev" nesposobne profesorice matematike v SŠ, vse znanje, ki se ga nato odpisal pri večini testov in kasneje na maturi sem ga moral pridobiti doma, od šole nisem odnesel skoraj popolnoma nič.
Pri drugi točki se ne strinjam popolnoma, spet primer iz matematike (ampak tokrat osnovne šole): vsak dan naloga (tudi po uro ali več), ampak matematiko smo pa obvladali. V kolikor ni bilo naloge naslednji dan si dobil opozorilo, po petih pa vedno znova enico.
3. točka: ni kaj dodati, čeprav bi veliko "profitirali" že, če bi na državnem nivoju določili za vse enake učbenike in delovne zvezke.
4. točka: v osnovni šoli ne, ker je pač potrebna osnovna izobrazba na vseh "frontah". Nikoli neveš, kdaj ti pride prav. Srednje šole je druga zgodba, vsekakor je za nekega tehnika ali nekoga s končano 3-letno šolo potreba po splošnem znanju manjša kot jo pričakuje program trenutno. Vendar mislim, da bi moral biti vsak sposoben predstaviti neko idejo (recimo powerpoint), jo znati utemeljiti...
5. točka: tu se ne morem strinjati s teboj, saj bi na takšen način dobili še več gimnazijcev, katerih ocene so bile porazne že v osnovni šoli. Tu bi moral glavni razdelilni faktor biti NPZ, ampak v drugačni obliki (npr. obvezni predmeti SLO, MAT, ANG + eden, morda dva izbirna)
Sam bi pa tudi drastično zmanjšal število gimnazij (in to trdim kot gimnazijskih maturant), kot primer lahko podam goriško regijo, ki jo poznam. Tu imam 10 oddelkov gimnazijcev (različni kraji, Nova Gorica, Ajdovščina, Vipava, različne šole), kar je absolutno preveč. Gimnazije bi morale biti rezervirane za res tisto špico najboljših ter, morale bi biti specializirane (naravoslovna, tehniška,...). Bi pa to prineslo veliko sprememb tudi pri vpisu na faks in z maturo, ampak to je že druga zgodba.
|
| |
| |
Dobro napisano. Pa bi z zmanjšanjem gimnazij naredili pravico tistim, ki v življenju še ne vejo, kaj bi s samim seboj? Jaz bil dolgo časa med njimi.
Pa so take reforme sploh možne, ali smo preveč vpleteni v neke EU smernice, kjer smo postali preveč odvisni tudi od drugih? Mislim, da bi vsaki politiki podobne reforme prinesle bonus točke in ne obratno ...
|
| |
| |
ZNAČILNOSTI FINSKIH ŠOL:
- Učiteljski poklic je dobro plačan in zelo spoštovan.
- Ne obstajajo šolske inšpekcije ali ocenjevanje učiteljev.
- Učitelji v učilnicah v povprečju preživijo štiri ure na dan, dve uri na teden (ki sta prav tako plačani) porabijo za strokovni razvoj.
- Državni učni načrt predstavlja samo ohlapne smernice, učiteljem je dopuščeno veliko svobode.
- Učitelje izberejo izmed najboljših 10 odstotkov maturantov (leta 2010 se je 6.600 kandidatov potegovalo za 660 prostih mest na izobraževanju za osnovnošolskega učitelja).
- Učitelji nimajo dodatka k plači za uspešnost, saj bi v tem primeru obstajala nevarnost, da bi se preveč posvečali kazalnikom lastne kakovosti na škodo učencev.
- Večina šol je financiranih iz javnih sredstev.
- Vse učence poučujejo v isti učilnici, ne glede na njihove sposobnosti.
- Število učencev pri urah naravoslovja je omejeno na šestnajst, da lahko pri vsaki uri izvajajo poskuse.
- Šolski dan je kratek, poletne počitnice so dolge od 10 do 11 tednov.
- V enem dnevu imajo učenci skupno 75 minut odmora.
- Učence ocenjujejo le njihovi učitelji. Edino nacionalno preverjanje znanja je pri 16 letih.
- Povprečno ima finska osnovna šola 195 učencev, povprečen razred pa 19 učencev.
http://www.rtvslo.si/svet/finski-solski-....
|
| |
Prikazujem 1 od skupno 1 strani |
|
