Kliknite tukaj, da si ogledate profil, kot ga vidijo drugi
 
Domov > Forum > Raznoraznarije

Zakaj v Angliji vozijo po levi strani?

 
 
19.10.2020, 12:23
Vožnjo po levi strani ceste ponavadi povezujemo z Anglijo in zdi se, kot da vozijo po napačni strani. Za Britance pa je njihova izbira prava in nekoliko postrani gledajo kontinentalne Evropejce zaradi naše napačne vožnje.

Velika Britanija pa je le ena izmed držav s takšno prometno ureditvijo. Po levi namreč vozi dobra tretjina celotnega svetovnega prebivalstva, kar predstavlja šestino svetovnega ozemlja in četrtino cest, v preteklosti pa ja bil ta odstotek še veliko večji. Na odločitev, v katero smer poteka promet na določeni strani ceste so vplivali nekateri zgodovinski dogodki, povezani z načinom življenja ljudi v posameznih obdobjih.

Promet po levi kot naravna in logična izbira
V daljni preteklosti je skoraj povsod promet potekal po levi strani. Za to je obstajalo več razlogov. Jezdeci so se na konje vzpenjali z leve in jih tudi vodili z leve ter držali vajeti v desni roki. V nevarnejših časih so ljudje nosili orožja v desni roki in se zato držali leve strani cestišča ob srečanju z morebitnim sovražnikom. Leva stran se je stoletja zdela najbolj smiselna izbira za način potovanja. Kaj se je torej zgodilo, da danes večina sveta vozi po desni?



»Revolucionarna« sprememba
Prvi zametki spremembe so se zgodili v začetku 18. stoletja v Franciji, kjer so prevažali kmetijske pridelke s konjsko vprego več parov konjev. Vozovi niso imeli sedeža, zato je voznik sedel na levem zadnjem konju, vprego pa je vodil po desnem robu cestišča, da je s svoje pozicije lažje nadziral nasproti vozeče kočije in vozove in se izogibal trčenju z njimi.

Trend se je razširil tudi v Rusijo, kjer so leta 1752 sprejeli uradni odlok o prometu po desni strani ceste. Največji vpliv na vsesplošen razmah desne strani pa je imela francoska revolucija. Pred njo je namreč plemstvo potovalo po levi strani ceste, kar je prisililo podložnike, da so se umikali na desno stran. Po revoluciji se plemstvo ni želelo več izpostavljati in se je med potovanji raje pomešalo med ljudstvo, obenem pa se je položaj navadnih državljanov spremenil in desna stran je postala prioritetna izbira poteka prometa. Uradno pravilo o prometu po desni strani so v Parizu sprejeli leta 1794, na Danskem pa leto pred tem.

Z vzponom Napoleona Bonaparta se je nova prometna ureditev razširila po Evropi. Države, ki jih je osvojila Napoleonova vojska, so privzele pravilo vožnje po desni, tiste, ki so se francoskemu cesarju učinkovito upirale, pa so obdržale vožnjo po levi. To so bile Britanija, Avstro-Ogrska in Portugalska. Takšna delitev je ostala vse do konca prve svetovne vojne. Večina evropskih držav je prešla na desnostranski promet v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja ob vzponu Tretjega rajha, ki je imel takšno prometno ureditev že iz Napoleonovih časov.

Med zadnjim izmed držav celinske Evrope je na desnostransko vožnjo prešla Madžarska leta 1944, povsem zadnja pa je bila Švedska, ki je posebnost ohranjala še 23 let dlje. Leta 1955 je prebivalstvo Švedske s skoraj 83 odstotki zavrnilo predlog o uvedbi vožnje po desni, toda leta 1963 je parlament kljub temu uzakonil enako ureditev, kot jo je do takrat imela že vsa Evropa. Spremembo so izvedli 3. septembra 1967 ob 5-ih zjutraj.

Vožnja po levi in desni na slovenskem ozemlju
Ozemlje današnje Slovenije je bilo v času Avstro-Ogrske posebnost. Vsaka dežela je imela svojo ureditev. V priročniku za popotnike iz leta 1900 avtor navaja, da je promet na Koroškem in Štajerskem potekal po levi, na Kranjskem in Primorskem pa po desni. Meja ureditve se je ujemala z mejo ozemlja Ilirskih provinc. Ob srečanju z vojaškimi enotami so se v vseh deželah morali udeleženci v prometu umakniti na levo.

Razpad Avstro-Ogrske na slovenskem ozemlju ni prinesel sprememb, pač pa so leta 1938 s priključitvijo Avstrije k Nemčiji ozemlja, ki so se še oklepala leve strani vožnje, morala to opustiti.



Britanski imperij in vsiljivec Japonska
Vožnjo po levi so tradicionalno ohranili Britanci in nekatera ozemlja nekdanjih britanskih kolonij. V Evropi bomo morali voziti po levi le v štirih državah: v Veliki Britaniji, na Irskem, na Malti in na Cipru. Drugod po svetu najdemo vožnjo po levi še v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v državah na jugu Afrike, v Indiji, Maleziji, Nepalu, Singapurju, Indoneziji in na Tajskem ter na Japonskem.

Med državami, ki jim je skupna pripadnost nekdanjemu Britanskemu imperiju, izstopa Japonska, kjer vozijo po levi zaradi zgodovinskih razlogov in dediščine samurajev, ki so nosili orožje na desni.

Več kot le izbira smeri
Čeprav je večina držav z levo stranjo vožnje na otokih, pa je v nekaterih primerih potrebno zamenjati stran ob prečkanju meje. Ponekod je to enostavno urejeno s semaforji, drugod pa s posebnimi križišči in vključevalnimi pasovi.

Vožnja po levi pa ne pomeni le menjavo strani ceste, pač pa zahteva tudi drugače konfigurirana vozila. Avto, namenjen vožnji po levi ima volan na desni strani, brisalci so obrnjeni drugače, kot pri »kontinentalnih« vozilih, razlika je tudi v žarometih – zaradi drugačne geometrije svetila levi žaromet, ki je bližje zunanjemu robu voznega pasu, sveti višje in dlje kot desni.



Vožnja po levem tiru

Dvosmerni promet pa ne poteka le po cestah, zato srečamo dilemo med levo in desno stranjo vožnje tudi v železniškem prometu. Tu je vožnja po levi veliko pogostejša, deloma zaradi infrastrukture, ki je bila zasnovana v »levostranskem« obdobju pred vzponom avtomobila kot prevoznega sredstva, deloma pa zaradi uporabe britanske tehnologije pri gradnji železnic. Države, kjer vlaki vozijo po levi, so nekatere južnoameriške države in večina držav zahodne in srednje Evrope. Med njimi je tudi Slovenija.



Vir članka: http://www.avtomanija.com/default.asp?rb....


spremenjeno: NikMan (19.10.2020, 12:29)
 
 
Prijava in registracija
 
 
 
Zmaga.com ponuja brezplačno in razumljivo učenje računalniških programov, vas na enkraten način spozna z različnimi svetovnimi jeziki, s podrobno obrazloženimi recepti prikaže čare kulinarike in vam prežene strahove pred domačimi opravili.
 
 
Poleg tega lahko prebirate poučne članke, ki so namenjene širjenju naše splošne razgledanosti ter preverite svoje znanje z priljubljenim in enostavnim sistemom za preverjanje znanja. Če med vsebinami, ki se dodajajo vsak dan, ne najdete želenega znanja, je za vaša vprašanja na voljo dobro obiskan forum, kjer lahko tudi aktivno sodelujete. V primeru, da bi radi svoje praktično znanje delili z ostalimi, pa to lahko storite preko preprostega vmesnika za dodajanje vsebin. Zmagajte z znanjem z Zmaga.com!