| |
Če računalnika niste kupili v zadnjih treh mesecih ali pa ste ga hoteli, pa vas je presenetila gospodarska kriza, je prav gotovo že zrel za kakšno strojno posodobitev, po dveh letih uporabe pa se prav lahko zgodi, da ga je napredek v računalniški industriji dokončno pustil zadaj. Drugače kakor pred slabim desetletjem, ko so bile spremembe v računalniški tehniki tako hitre, da jih marsikdo ni mogel dohajati, je danes časovni okvir dveh let še sprejemljiva prelomnica, pri kateri vam še ni treba vreči računalnika v smeti in kupiti novega, temveč lahko s preudarno taktiko dosežete skoraj neverjetne zmogljivosti. Čeprav je treba za to tudi nekaj lastnega truda, stvar ni pretirano zapletena, če si je ne zapletete sami. Večino dodatkov je namreč mogoče spraviti v delujoče stanje brez naprezanja in v nekaj minutah. Mednje sodijo predvsem posodobitve programske opreme, saj je mogoče večino le-te brez kakršnega koli plačila spraviti na najnovejše stanje. To velja predvsem za operacijske sisteme, pa tudi antivirusne programe in drugo programsko opremo.
Najprej morate vedeti, kaj sploh hočete doseči s posodobitvami. Marsikateri uporabnik se posodabljanja računalnika loti na povsem napačnem koncu. Vedno znova se dogaja, da se ljudje jezijo, ker je njihov računalnik počasen, pa čeprav so zamenjali trdi disk, ali pa jim ni jasno, zakaj sistem ni bolj zanesljiv, čeprav so zamenjali procesor. Tako kakor ena sama lastovka še ne prinese pomladi, tako tudi menjava ene same komponente ne prinese vedno izjemnih rezultatov, je pa res, da lahko z dodanim pomnilnikom RAM bistveno prispevamo k hitrosti računalnika. Kakor koli že, pri vsakem tovrstnem posegu je treba tudi odpreti samo ohišje in pobliže spoznati njegovo notranjost.
Največ časa, recimo dve do tri ure, boste potrebovali za menjavo celotne matične plošče, smiselnost njene zamenjave pa je verjetno tudi najbolj sporna, če ne nameravate zamenjati tudi drugih komponent samega sistema, saj se vam lahko zgodi, da stvari med sabo ne bodo kompatibilne, to pa bi pomenilo, da je bilo vse zaman. Kadar pa vam uspe ohraniti kompatibilnost celotne zasnove in se novi matični plošči ne upira niti operacijski sistem, so lahko rezultati zamenjave zelo prepričljivi. Precej manj dela je z menjavo centralne procesorske enote, je pa res, da se včasih zatakne predvsem pri menjavi hladilne enote. Razliko boste vsekakor čutili, a predvsem pri starejših računalnikih se lahko ponovno zatakne s kompatibilnostjo, saj se podnožje procesorjev spreminja približno na vsaki dve leti. Podobno kot pri zamenjavi matične plošče je treba tudi pri menjavi procesorja natančno proučiti priloženo dokumentacijo.
Najlažja in najbolj vidna pot do izboljšane zmogljivosti računalnika je vsekakor vstavitev dodatnega pomnilnika RAM v prazne reže na matični plošči. Pred nakupom je seveda treba vedeti, ali je na obstoječi matični plošči še kaj prostora za dodajanje pomnilnika RAM in kakšne vrste je pomnilnik. Pri novih računalnikih je to običajno podtip pomnilnika DDR2, ki je hitrejši od običajnega tipa DDR. Podobno preprosta je tudi zamenjava ali dodajanje grafičnega vmesnika, optičnega pogona in tudi trdega diska, če rabi le kot sekundarni trdi disk. Če pa ga hočemo uporabiti kot primarni trdi disk, se stvari precej zapletejo, saj je treba ves operacijski sistem in uporabniške programe naložiti na novo.
Posodobitve namiznega računalnika, ki se tičejo notranjosti ohišja, je treba opraviti z veliko potrpežljivosti in natančnosti, pred samim posegom pa se je zelo pametno prepričati tudi, kako je z garancijo, saj je nekateri prodajalci kompletnih namiznih računalnikov ne upoštevajo, če je bilo ohišje odprto brez njihove vednosti.
Vir: http://www.delo.si/clanek/74950
|
