| |
Ni slabo, samo grb bi lahko bil v celoti bele barve.
|
| |
| |
Zgornjo zastavo sem malo popravil. Mislim, da se mora uporabiti temnejša modra, da Triglav bolj izstopa in pa malo svetlejša zelena, kot smo jo vajeni na smučarskih dresih naših športnikov. Grb bi lahko opcijsko dodali v zgornji levi kot (podobno kot imajo Nemci njihovega črnega orla na sredini zastave)...grb bi morali vsaj malo spremeniti.
|
| |
| |
Zanimivo. 
Čeprav za zastavo se mi ne zdi najbolj primerna, ker se mi zdi, da v vodoravni legi ne bi najbolje izpadlo.
|
| |
| |
še en predlog...nova zastava republike:
|
| |
| |
Če pride kdaj do menjave naše sedanje zastave...je lohka edino in samo nekaj takega.
|
| |
| |
Meni osebno je ta model zastave še vedno najbolj všeč. Govorim iz tehničnega vidika.
|
| |
| |
Dobro je vedeti, da je obstoječa zastava brez grba zaplapola eno leto pred Prešernovo smrtjo leta 1848. Barve pa iz izhajajo iz grba vojvodine Kranjske.
7. aprila 1848, v času pomladi narodov, je slovenski domoljub Lovro Toman prvič izobesil belo-modro-rdečo slovensko zastavo na Wolfovi 8 v Ljubljani, kjer stoji še danes. Zanjo skrbi društvo Heraldica Slovenica. Izobešanje je bilo odgovor na ravnanje nemškega dela narodne straže, ki je izobesil nemško zastavo na stolpu Ljubljanskega gradu. V samostojni Sloveniji tako na 7. april obeležujemo “dan zastave”.
Barve zastave izhajajo iz grba vojvodine Kranjske, ta pa iz plemiškega grba Bertolda IV. Andeškega. S povzdigo v vojvodino sredi 14. stoletja se je spremenil prvotni grb s srebrnim orlom na modrem ščitu v modrega orla na srebrni podlagi, kasneje zlati. Sredi 15. stoletja so namreč kranjski plemiči pomagali cesarju Frideriku III. v dinastičnem sporu, za kar jih je ta nagradil z olepšanim grbom: orel je dobil cesarsko krono, srebrno-rdeča prsna prepona pa je postala zlato-rdeča.
Do revizije grbov je prišlo leta 1836, ko je zlato barvo spet zamenjala srebrna, krona na orlu pa je ostala. Na Kranjskem so bila o tem deljena mnenja, spor se je razvnel revolucionarnega leta 1848, na koncu pa je dunajska vlada podprla večinsko voljo Kranjcev, ki so pred tem razobesili slovensko belo-modro-rdečo trobojnico.
Lovro Toman, ki je bil pravnik, pesnik in pisatelj, se je kasneje začel ukvarjati tudi s politiko in je bil leta 1861 izbran v dunajski državni zbor Habsburške monarhije. Umrl je 15. avgusta 1870 v Rodaunu pri Dunaju, pokopan pa je v rodni Kamni Gorici.
Vir: https://zgodovinanadlani.si/1848-prvic-z....
|
| |
Prikazujem 3 od skupno 4 strani |
|
