Gregorijanski koledar danes uporablja cel svet in ga je 24. februarja leta 1582 uvedel papež Gregor XIII. Prvi so ga uvedli v Franciji, Španiji, Portugalski ter v Italiji. Dve leti kasneje so ga uvedli tudi v Avstriji, torej tudi v Sloveniji brez Prekmurja. Njegov predhodnik je Julijanski koledar, ki je nastal že v Antiki, vendar pa je bil zaradi nenatančnega štetja dni zamenjan. Za zamenjavo so se odločili, ker je bila dolžina srednjega leta v njem prevelika, kar je povzročalo, da je pomladno enakonočje nastopalo vse kasneje v koledarskem letu. Razlika med Julijanskim in Gregorijanskim koledarjem je torej v številu prestopnih let. Z dodatno omejitvijo določanja prestopnih let so tako zmanjšali njihovo število v primerjavi z Julijanskim koledarjem in uspeli doseči večjo natančnost koledarja. Tako je v praksi bilo leto po Julijanskem koledarju 11 minut prekratko, kar je vsake štiri stoletja povzročalo tridnevni zamik in posledično nepravilno upoštevanje enakonočja, ki se zgodi dvakrat letno, ko se sonce na nebu navidezno nahaja natančno nad ekvatorjem. ![]() |