Oče dojenčkov jok prepozna tako dobro kot mama

Nova študija, ki so jo objavili v reviji Nature Communications, pa pojasnjuje, da imajo moški enake sposobnosti kot ženske in da je natančnost odvisna od tega, koliko časa starša preživita z otrokom. Raziskovalci na francoski univerzi Université Jean Monnet Saint-Etienne so posneli 29 dojenčkov med njihovem kopanjem in jokanjem. Dojenčki so bili iz Francije in afriške republike Kongo, saj so želeli zaradi testiranja različnih kulturnih in družinskih navad narediti čim bolj razširjeno raziskavo.

Vse mame in polovica očetov je preživela najmanj štiri ure z dojenčki dnevno, ostala polovica očetov pa manj kot štiri ure. Potem so raziskovalci starše prosili, če lahko poslušajo jok treh različnih dojenčkov, ki so bili približno enako stari kot njihovi. Eksperiment so kasneje tudi še enkrat ponovili.

Če vzamemo povprečje, so se starši izkazali kot 90 odstotno zanesljive pri prepoznavanju dojenčkovega joka, katera zanesljivost se je skozi čas izboljševala. Matere so bile 98 odstotno natančne, očetje, ki so preživeli z dojenčkom več kot štiri ure dnevno, pa 90 odstotno. Očetje, ki so z otrokom preživeli manj kot štiri ure, pa so se izkazali za 75 odstotno natančne. Starši, ki so na primer preživeli svoj čas tudi z ostalimi dojenčki, pa so bili v povprečju 82 odstotno natančni. To velja v primerih večjih afriških družin, kjer je tako življenje bolj značilno kot v Evropi.

Raziskovalci pravijo, da je hipoteza materinega nagona iz sedemdesetih in osemdesetih napačna, saj niso upoštevali posvečenega časa očetov, ki so ga preživeli s svojimi dojenčki. V bioloških pogojih oba starša delujeta kooperativna in ideja, da je v primerih osnovnih mehanizmov pri zaščiti otroka nek spol boljši od drugega, deluje neskladno. Oba starša sta sposobna enako natančno prepoznati jok svojih otrok in glavni faktor je le čas, ki ga posvetita svojim potomcem.