Za posamezne črke abecede se je včasih za shranjevanje uporabljalo en znak oz. en bajt (8 bitov).
Vendar pa na ta način lahko zapišemo samo 256 različnih črk, kar je premalo, da bi na ta način zapisali vse črke, ki se pojavljajo po svetu. Zato so uvedli kodne tabele, ki nam povejo, kateri znak predstavlja določeno črko.
V Windows okolju v Sloveniji se uporablja kodna tabela windows-1250, ki med drugim ustrezno podpira znake č, ž in š.
Danes pa se v veliki meri že uporablja zapis, kjer posamezna črka lahko zasede tudi več bajtov. Najbolj tipičen primer tega je kodni zapis UTF-8, kjer so najbolj pogoste črke zapisane z enim znakom, manj pogoste pa so lahko zapisane tudi z dvema ali tremi znaki.čr
Včasih pa naletimo na kakšen tekst, kjer zaradi nepravilne uporabe kodne tabele posamezne črke niso pravilno zapisane.
Tipičen primer je, ko se npr. namesto znaka č pojavlja dvočrkovna kombinacija ÄŤ.
|