Če nič ne potuje hitreje kot svetloba, potem bi moralo vesolje meriti približno 28.6 milijard svetlobnih let. Najboljši približek starosti vesolja pa je 13.75 milijarde svetlobnih let z možnostjo napake do 0.11 svetlobnih let. Če bi bilo vesolje statično, bi v teoriji morali videti 13,75 svetlobnih let v katerokoli smeri, saj so fotoni tako daleč, ker se premikajo s svetlobno hitrostjo. Ta pa v vesolju znaša okoli 300.000 kilometrov na sekundo. Če bi bila Zemlja v središči vesolja, bi tako vesolje moralo biti široko okoli 28.5 milijarde svetlobnih let. Vendar pa vesolje ni statično. Po velikem poku se vesolje širi in postaja vse večje, vendar pa ne moremo točno pojasniti, kako hitro se je širilo včasih in kako hitro se širi danes. ![]() |
Po izračunu avstralske univerze, se vesolje trenutno širi s 70 kilometri na sekundo na megaparsek. En parsek pa je enako 3.26 svetlobnega leta oziroma 31.000 bilijonov kilometrov. Koliko časa je bilo vse skupaj na istem mestu po velikem poku? Po času kozmične mikrovalovne radiacije, ki naj bi nastala 360.000 let po velikem poku, se je vesolje in vse skupaj razširilo za več kot 1.100-krat. Če malo poenostavimo, lahko to ponazorimo na primeru balona, kjer imamo dve točki, ki sta pri miru. Vendar pa, balon napihujemo, se bosta točki vedno bolj oddaljevali. Analogno s tem primerom v vesolju površina balona predstavlja dimenzije prostor-čas. Tako danes lahko ocenjujemo, da naj bi opazovano vesolje imelo premer 93 milijard svetlobnih let, rob opazovanega vesolja pa je tako od Zemlje oddaljen 46.5 milijarde svetlobnih let. ![]() |